Urejanje te situacije s strani lokalnih oblasti je slabo, je še mogoče razbrati iz dokumenta, ki sicer povzema zaključke lanskega poročila Sveta Evrope v zvezi s tem vprašanjem.
Diskriminacija Romov
Poročilo ugotavlja, da se pripadniki manjšin, imigrantov, prosilcev za azil in Romov na stanovanjskem trgu soočajo z neenakim obravnavanjem, izključitev Romov s tega trga je opaziti v vseh državah EU, kjer je navzoče številnejše romsko prebivalstvo. "Ključno sporočilo je, da morajo države članice, institucije EU, nosilci odločanja in civilna družba okrepiti svoja prizadevanja proti rasizmu in ksenofobiji, za katera v naših raznolikih družbah ne sme biti prostora," je ob predstavitvi poročila dejala Anastasia Crickley, predsednica upravnega odbora EUMC, ki poudarja, da so zlasti Romi tarča rasističnega nasilja in kaznivih dejanj, tako s strani splošne javnosti kot tudi javnih uslužbencev. "Pripadniki judovske skupnosti še vedno doživljajo antisemitske izpade, posebno zaskrbljenost vzbuja rastoča islamofobija," še ugotavlja Crickleyjeva.
Iz poročila še izhaja, da je dejanski obseg in naravo rasističnega nasilja zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti zbiranja uradnih podatkov v več državah članicah še vedno težko oceniti, saj več članic EU nima vzpostavljenih ustreznih mehanizmov za njihovo zbiranje. "Za države članice bi bilo nepredstavljivo, da ne bi zbirale ustreznih statističnih podatkov za načrtovanje fiskalnih in gospodarskih politik, in enako je treba doseči pri boju proti rasizmu in ksenofobiji," komentira direktorica EUMC Beate Winkler, ki opozarja, da imata na področju rasistične kriminalitete zgolj dve od 25 držav članic EU vzpostavljen celovit sistem zbiranja podatkov.
Pogosta segregacija
Za Slovenijo poročilo navaja, da ima vzpostavljene omejene uradne sisteme zbiranja podatkov, ki se bodisi osredotočajo na omejeno število preiskav in sodnih primerov bodisi se z njihovo pomočjo zbirajo podatki o diskriminaciji na splošno, ne pa bolj osredotočeno na rasistično nasilje in kazniva dejanja. Lani je bilo po podatkih policije v Sloveniji na tem področju opravljenih osem preiskav in vloženih pet kazenskih obtožb.
V nekaterih delih EU je običajna tudi delna ali celo popolna segregacija v izobraževanju, vrzel v doseženi stopnji izobrazbe med različnimi etničnimi skupinami ostaja na opazno visoki ravni, pri čemer so nekatere skupine manjšin še posebno ranljive, kar zadeva zaostajanje v znanju. Zlasti položaj romskih učencev še naprej zahteva dodatno pozornost, pravi poročilo, ki med drugim navaja incident v Sloveniji, kot je napad enega od staršev romske narodnosti na učitelja sprožil serijo dogodkov, med drugim tudi peticijo staršev, da naj romske učence razdelijo med več osnovnih šol in zanje uvedejo posebne razrede.
Na področju izobraževanja je v večini članic EU sistematično beleženje rasističnih in diskriminacijskih incidentov še vedno pomanjkljivo. V devetih državah članicah, vključno s Slovenijo, podatke različnega obsega in kakovosti na tem področju zbirajo ali objavljajo organi uradnega ali poluradnega značaja, medtem ko v desetih državah članicah takšnih podatkov sploh ni na voljo. EUMC v več državah članicah (tudi v Sloveniji) ugotavlja primere dobrih praks za reševanje problema izključevanja Romov in navaja, da je Slovenija sprejela nacionalni akcijski načrt za izobraževanje Romov, ki postavlja prednostne naloge za prihodnjih pet let, kot so denimo zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolsko izobraževanje, vpeljava romskih pomočnikov v vrtce, ure slovenskega jezika za romske učence, učenje romskega jezika, kulture in zgodovine.
