Pri tem se je pokazalo tudi zanimivo dejstvo, da Slovenija v zakonodaji sploh nima formalnih omejitev za svoje vojake na misijah v tujini, saj zakon govori le, da vojska ne sme sodelovati v policijskih nalogah. Tako predstavlja po zagotovilih poznavalcev edino omejitev ukaz o napotitvi, ki običajno izjemno omeji "območje operacije" za naše vojake.
Jasno je tudi že, da bodo voditelji sprejeli izjavo o globalnem partnerstvu z Japonsko, Avstralijo in Južno Korejo na eni strani in "novo partnerstvo" z nevtralnima Švedsko in Finsko na drugi strani, precej manj zanesljivo pa je povabilo Srbiji, Črni gori in Bosni v Partnerstvo za mir.
Rupel prehiteva zavezništvo
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je sinoči dejal, da bodo Srbija, Črna gora in Bosna danes dobile povabilo v Partnerstvo za mir kljub temu, da med članicami po besedah tiskovnega predstavnika zveze Jamesa Appathuraia "ni spremembe v stališčih članic zveze". To je bilo še pred zasedanjem takšno, da načeloma le Črna gora izpolnjuje formalne pogoje za članstvo in zato držav ne bodo povabili v partnerstvo. Rupel je v izjavi za TV Slovenija prav tako podvomil, da bi Slovenija pristala na umik ovir v zakonodaji, ki bi omogočale premik naših vojakov v misiji v Afganistanu na bolj nevaren jug države. To je za Dnevnik potrdil tudi obrambni minister Karl Erjavec, ki je dejal, da bo Slovenija umaknila omejitve na Kosovu, nikakor pa ne v Afganistanu. Dodal je, da bodo na željo Italije, ki vodi provincialno skupino za obnovo v Heratu (PRT), v Afganistan že v kratkem napotili dodatni vod, to je 10 do 12 vojakov.
V včerajšnje precej akademsko ozračje je še pred uradno večerjo največ nemira vnesel generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, ki je v uvodnem govoru konference v Rigi, ki poteka ob robu zasedanja, napovedal, da bi lahko Nato že leta 2008 "dosegel dovolj velik napredek, da bodo lahko afganistanske varnostne sile postopno prevzele nadzor nad državo". "Upam, da bomo imeli do leta 2008 manj enot na Balkanu in več Balkana v Natu, ne upam pa si napovedati podobnega zmanjševanja v Afganistanu," je še dodal.
Nepremakljive enote
Njegov pogled v prihodnost je bil sicer osvežilen dodatek k včerajšnjemu napornemu iskanju zagotovil članic za Afganistan. Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo general Jim Jones je bil sicer optimističen, še posebno po napovedi Francije in Nemčije, da bosta razmislili o "neki vrsti umiku omejitev". Francoski predsednik Jacques Chirac je namreč napovedal možnost, da bi francoske sile lahko posredovale na ukaz poveljnika ISAF tudi zunaj območja, ki je bilo določeno z napotitvijo, podobno obljubo je dala nemška kanclerka Angela Merkel.
Po nekaterih ocenah manjka v Afganistanu do 3000 vojakov in vsaj dve helikopterski enoti, a v tej "računici" niso vštete enote z nacionalnimi omejitvami, ki ne smejo delovati v najbolj nevarnih provincah. Dejansko ima poveljnik enot ISAF operativno moč premakniti kakih 20.000 vojakov, drugi pa so pri morebitnem premiku vezani na ukaze iz prestolnice. Po besedah ameriškega predsednika Georgea W. Busha je dokaz o uspešnosti zveze Nato nedavna ofenziva v Afganistanu, ki pa je pokazala tudi na pomanjkljivosti. "Poveljniki na tleh morajo imeti vire in fleksibilnost pri odločanju. Vse države, ki sodelujejo v operaciji, morajo sprejeti tudi najtežje naloge, če hočemo uspeti," je dejal ameriški predsednik. Dejal pa je tudi, da lahko Hrvaška, Makedonija in Albanija pričakujejo povabila v zvezo leta 2008, za Gruzijo pa bo zveza že v kratkem pripravila akcijski načrt za članstvo.
V Rigi so včeraj podpisali tudi prvo pogodbo o vzpostavitvi raketne zaščite tako pred morebitnim napadom na članice zveze kot pred napadi na enote zveze Nato na operacijah v tujini. Zveza Nato je nalogo priprave tehničnih rešitev zaupala mednarodnemu konzorciju SAIC, ki bo najkasneje v šestih letih pripravil skupni poveljniški sistem za že obstoječe raketne sisteme, projekt pa je ocenjen na 75 milijonov evrov.
