Kot pravi Dean Komel, predsednik njenega organizacijskega odbora, gre za plod fenomenološkega gibanja v srednji in vzhodni Evropi zadnjih desetih let: "O tem priča že množica publikacij s področja fenomenologije, okrog katerih se v posameznih državah utrjujejo fenomenološka jedra."
Ker naj bi fenomenologija k osmislitvi Evrope bistveno prispevala že vsaj od predavanja Edmunda Husserla Filozofija v krizi evropskega človeštva na Dunaju leta 1935, se zdi Komelu prav, da tokratna, četrta konferenca po vrsti, ni fenomenološka le v ožjem pomenu besede: "Nenazadnje je Evropa tudi filozofski pojem."
Podobno kot Komel meni tudi trenutno eden najuglednejših fenomenologov Klaus Held. Ta opozarja, da je treba danes na Evropo gledati skozi globalizacijo: "Pri tem nas zanima predvsem to, kar navadno povezujemo s pojmom 'humanost', se pravi človeštvo, pa tudi možnost, da človek resnično postane človek."
Na vprašanje, zakaj se mu zdi fenomenologija primerna za tovrstna premišljevanja, Held odgovarja, da gre za filozofijo izkustva, ki "ne konstruira, temveč zgolj opazuje, kar se kaže." Prav v tem pogledu naj bi bila odprta tudi za različnost (evropskih) kultur.
