Božični kaktus (Schlumbergera) je rastlina, ki nam v mrzlih in temačnih zimskih dneh nudi s svojimi bogatimi cvetovi veliko užitkov. Večina rastlin, ki smo jih v letošnji pozni jeseni pospravili v hiše ali stanovanja, v teh dneh že poganja popke, iz katerih se bodo razvili cvetovi. Strokovnjaki svetujejo, da pospravimo božični kaktus v notranje prostore v začetku ali najpozneje sredi septembra, ker pa smo imeli letos izjemno lepo indijansko poletje, ki se je zavleklo celo v november, je marsikateri ljubitelj cvetja to storil šele v zadnjih tednih.

Božični kaktus so v zadnjih letih sicer izpodrinile veliko bolj razširjene božične zvezde predvsem zato, ker je njegova oskrba nekoliko težavnejša. Izhaja iz tropskih krajev in je epifitna kakteja, kar pomeni, da potrebuje bolj zračno zemljo kot druge, tipične kakteje z velikimi bodicami. Najbolje bo uspeval v humusno-šotni peščeni zemlji. Rastlina je grmičaste oblike z mnogimi povešenimi členki. Ti so dolgi do pet in široki do tri centimetre. Na dnu so zoženi, na koncu pa topi in ob straneh nazobčani. Novi listi in popki poženejo iz vrhov zadnjih členov in so na koncu navadno brez ščetinic. Cvet je dolg od šest do osem centimetrov z nazaj zavihanimi venčnimi listi in štrlečimi prašniki. Cvetovi so rdeče, svetlo vijolične ali bele barve.

Kot že ime pove, naj bi kaktus cvetel v času okrog božiča, čeprav številni ljubitelji te bogato cvetoče rastline ugotavljajo, da včasih zacveti že kmalu potem, ko ga preselimo v notranje prostore. To velja še posebej za blokovska stanovanja, ki so praviloma močno ogrevana, zato tudi popke požene hitro in hitro zacveti. Idealna nočna temperatura zanj je okrog petnajst stopinj, dnevna pa med 17 in 18 stopinjami. Takšne temperature je v stanovanju težko doseči, zato so se sodobne rastline že prilagodile tudi višjim temperaturam. Zelo pomembno je, da ima rastlina v stanovanju stalno mesto, ki naj bo sicer svetlo, vendar ne izpostavljeno neposrednim sončnim žarkom. Zahteva stalno temperaturo in ne mara nenadnih temperaturnih sprememb, ki jih povzročimo na primer z zračenjem in vdorom hladnega zimskega zraka. Med cvetenjem ga ne smemo premikati.

Po cvetenju v decembru pustimo rastlino v prvih treh mesecih novega leta počivati. Zalivamo bolj malo, toda zemlja mora biti vseeno rahlo vlažna. Spomladi moramo poskrbeti za primerno presajanje. Da si bo nabral energije, božični kaktus poleti dovolj pogosto pognojimo, pri visokih temperaturah ali ko opazimo da se listi gubajo, rastlino tudi škropimo, ne prenese pa stoječe vode.

Jeseni, od sredine septembra do sredine oktobra, poskrbimo za mirovanje z manj zalivanja, kar pa ne pomeni, da ga prenehamo zalivati. Med mirovanjem potrebuje tudi dovolj svetlobe. Med cvetenjem ga zalivamo nekoliko pogosteje.