Razlog naj bi bilo zategovanje pasu, ki sta ga zapovedala nova lastnika, trdijo naši viri. Upravljalci belgijskega sklada KBC Private Equity in francoskega Iris Capital naj bi bili nezadovoljni s poslovnimi in prodajnimi rezultati podjetja, zaradi česar jim niso dovolili sodelovati na razpisu.
V Amisu sicer uradno trdijo, da je bil razlog zgolj previsoka cena. "Poleg tega obstaja tudi veliko nejasnosti glede drugih pogojev ter letnih stroškov uporabe frekvenc," pojasnjuje direktor Amisa Boštjan Košak. Zatrjuje, da so v sodelovanju s podjetjem Globtel, ki ga je ustanovil nekdanji lastnik Amisa Aleš Železnik, preverili in preizkusili tehnologijo DVB-T (Globtel jo bo prodajal pod blagovno znamko Air), a so se kljub temu odločili, da se na razpis ne prijavijo.
Naši viri trdijo, da so razlog slabi prodajni rezultati, sploh v govorni telefoniji, kjer uporabnikov tako rekoč nimajo. Dobre tri mesece po začetku prenosljivosti številk naj bi namreč kljub intenzivnemu oglaševanju k njim prešlo le nekaj uporabnikov (celo manj kot pet), pa še pri teh naj bi šlo večinoma za tako imenovane "posebne številke" Telekoma Slovenije s predpono 080 ali 090. Poleg tega naj 200 milijonov koncesijske dajatve v primerjavi z drugimi državami ne bi predstavljalo prevelike obremenitve. Amis namreč po mnenju poznavalcev ne potrebuje celotnega frekvenčnega spektra, temveč le tretjino, kar pomeni, da bi ga koncesija stala največ 80 milijonov tolarjev.
Zato Belgijci in Francozi od Košaka pričakujejo konkretne poslovne rezultate, preden bodo podprli odločitev za vstop na trg brezžičnega dostopa in Amisovo zavezo, da v Sloveniji ponuja Globtelovo rešitev. Košak sicer trdi, da brezžični dostop ostaja prioriteta, a ne pod takšnimi pogoji. "Rešitev gotovo mora omogočati racionalno rabo frekvenčnega spektra, toda najpomembneje je, da omogoča uporabnikom ugodno ceno za storitev in s tem široko rabo," pravi Košak.
