Zobni kamen nastane iz zobnega plaka, to je mehke zobne obloge, ki jo sestavljajo ostanki hrane, bakterije in epitelne celice ustne sluznice. V plak se, če ga ne odstranjujemo dosledno, vgrajujejo minerali iz sline, kar ima za posledico, da plak zatrdi. To imenujemo trde zobne obloge ali t.i. zobni kamen. "Pri nekaterih ljudeh kamen nastaja hitreje, pri drugih počasneje," pojasnjuje Velimir Klarić, dr. dent. med., stomatolog iz Cerknice. Do razlik prihaja predvsem zaradi različne ustne higiene in zaradi sestave sline, ki se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri nastajanje kamna povezujejo tudi s prehrano, zobozdravnik pa pri tem poudarja, da so škodljive predvsem lepljive vrste hrane, na primer kruh, bonboni in podobno.
Odstranjevanje ne škoduje zobem
"Zobni kamen je treba redno čistiti," poudarja Velimir Klarić. Če kamna, ki se nabira nad dlesnijo (supragingivalni kamen) ne odstranjujemo, lahko to pripelje do vnetja dlesni oziroma t.i. gingivitisa. Dlesni postanejo zadebeljene, pordijo in pri ščetkanju krvavijo, zaradi vnetja pa se pod njimi začne nabirati še trši in temnejši kamen (subgingivalni kamen). Takšno stanje vodi v parodontalno bolezen, bolj znano kot parodontozo. Pojavijo se parodontalni žepki, zobje se začno majati, premikati, v končni fazi pa lahko celo izpadejo. Strah, da bi redno odpravljanje zobnih oblog lahko škodovalo zobni sklenini ali jo obrabljalo, kot lahko včasih slišimo, je po mnenju Klarića povsem odveč: "Manjše poškodbe so sicer možne - predvsem v primerih, ko se pod kamnom nahaja karies ali zobna gniloba - vendar so zelo redke." In kako pogosto je treba čistiti zobni kamen? Odvisno od pacienta, pravi zobozdravnik in dodaja, da bi bilo čiščenje treba opraviti takoj, ko se obloge pojavijo.
Več načinov odstranjevanja
Poznamo več vrst odstranjevanja trdih zobnih oblog. Pri ultrazvočnem čiščenju stomatologi uporabljajo aparat s konico, ki vibrira v ultrazvočnem frekvenčnem območju. Aparat s hitrimi in kratkimi premiki konice, ki je vzporedno nastavljena na površino zoba in jo skozi celoten proces hladi voda, uspešno odlušči kamen. Po takšnem čiščenju zobozdravnik zobe še spolira. Obstaja tudi zvočno čiščenje, pri katerem je frekvenca nižja, vendar se ta način uporablja redkeje. Poleg navedenih možnosti zobozdravniki uporabljajo še zračno peskanje (kamen se tu odstranjuje s pomočjo aluminijevega oksida v prahu) in ročno (mehansko) čiščenje, ki se uporablja za odpravo kamna pod dlesnijo (pri tem uporabljajo ročni instrument, s katerim luščijo in gladijo korenino).
Proces čiščenja kamna včasih boli zaradi vibracij, ki jih povzroča instrument. "Bolj kot za bolečino gre za skelenje," meni Velimir Klarić in razlaga, da odstranjevanje kamna pod dlesnijo bolj boli kot odstranjevanje kamna nad dlesnijo.
S popolno higieno se lahko izognemo tem, ne le estetskim, temveč dolgotrajno gledano tudi nevarnim težavam, poudarja stomatolog. Trdih zobnih oblog, žal, potem ko se enkrat pojavijo, ne moremo odstraniti sami. Včasih, kadar je kamna veliko, sicer lahko odlomimo kakšen košček, to pa je tudi vse.
Čiščenje zobnega kamna je samoplačniško, saj ZZZS tega zobozdravstvenega posega ne krije. Ker se cene gibljejo od 5000 pa vse do 25.000 tolarjev, marsikomu povzročajo vrtoglavico, ki ima za posledico še nadaljnje kopičenje oblog.
