Spomnimo, da je Kolizej lani septembra za eno leto zaščitil, ker je lastnik Jože Anderlič grozil, da ga bo porušil. "Vlagatelji se ne bi smeli vesti, kot da smo na divjem zahodu, kjer ni treba upoštevati zakonov in odlokov. Anderlič je, ko je kupil Kolizej, vedel, da je zaščiten in da ga ne sme porušiti," je pojasnil Damjan Prelovšek, vodja direktorata za kulturno dediščino.
Stroka je prepričana, da ima Kolizej velik zgodovinski pomen, saj je edina pomembna stavba v Ljubljani, ki so jo zgradili sredi 19. stoletja. Zavod za varstvo kulturne dediščine bo zato težko podprl načrte Anderliča, ki bi Kolizej kar porušil in zgradil 25-nadstropno stolpnico s poslovnimi prostori, trgovinami in gledališko dvorano ter 750 parkirišči, za kar naj bi odštel od 120 do 150 milijonov evrov. Stroka je sicer Anderliču ponudila kompromis, naj ohrani notranji tloris in velikost stavbe, a ga ta očitno ni sprejel.
Stadion za Bežigradom pa bodo januarja zaščitili kot del Plečnikove Ljubljane, s čimer bodo obeležili 50 let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, je povedal Prelovšek. Ne bodo pa zaščitili Cukrarne, čeprav so prav to zagrozili Mestni občini Ljubljana, ko jo je ta želela porušiti.
Stadion, Kolizej in Cukrarna so sicer v Ljubljani vzorčni primeri, kako kulturna dediščina neslavno propada. Da je del krivde tudi na državi, Prelovšek ni želel priznati. "Lastnike stadiona smo prisilili, da odstranijo grafite," je ponosno razložil in dodal, da tako kaznujejo tudi preostale, ki ne skrbijo za kulturno dediščino. A na vprašanje, katere lastnike katerih stavb so kaznovali, ni znal odgovoriti. Poleg tega je priznal, da zakonske možnosti razlastitve še nikoli niso izvedli, ker je to skoraj nemogoče. Sicer pa so na ministrstvu za kulturo letos za obnovo spomenikov namenili 1,5 milijarde tolarjev.
