Odločitev Feda je bila pričakovana, več negotovosti pa je okoli odločitve na naslednjem zasedanju, ki bo 25. oktobra. Glede na anketo, ki jo izvaja Bloomberg, je dvig obrestnih napovedala dobra četrtina ekonomistov, večina pa jih meni, da se ne bo spremenila. Iz izjav glavnih ekonomistov največjih investicijskih bank je razbrati, da smo očitno že videli konec restriktivne monetarne politike, kar se je ugodno odrazilo na borzah, saj so svetovni indeksi zrasli.
V zadnjem tednu je ameriški indeks S$amp;P 500 pridobil odstotek vrednosti, prav toliko pa je pridobil tudi evropski indeks S$amp;P 350. Izmed sektorjev se je v zadnjem tednu najbolj izkazal sektor javne oskrbe, kateremu so tudi revizije najbolj porasle, sledi mu finančni sektor in sektor široke potrošnje. Po pričakovanju je največ izgubil energetski sektor. Razlog je v padanju cene črnega zlata, ki je od vrha, ki ga je dosegla 14. julija, padla približno za petino. Razlogov je več: za naslednje leto se zaradi pričakovanega ohlajanja gospodarstva pričakuje manjša poraba, geopolitična tveganja predvsem glede Irana se zmanjšujejo, novo odkritje velikih količin nafte v Mehiškem zalivu, zvišanje naftnih zalog v ZDA in ne nazadnje izredno majhno število hurikanov.
Dodatne dvige obrestnih mer lahko z večjo verjetnostjo pričakujemo v Evropi, kjer naj bi letos avgustovskemu dvigu sledil vsaj še en dvig, zelo verjetno pa dva. Razlog gre iskati v višji gospodarski rasti od pričakovane in višji stopnji inflacije, ki jo mora ECB držati znotraj začrtanih meja. Podatki kažejo, da je poslovanje več kot tri četrtine evropskih podjetij nad pričakovanji analitikov. Po drugi strani pa je pri trenutnem investiranju potrebna previdnost, saj se nahajamo v obdobju, ki je že tradicionalno za trgovanje najslabše - to sta mesec september in oktober.
Na Ljubljanski borzi je slovenski indeks SBI 20 v zadnjem tednu pridobil 1,3 odstotka, indeks pidov pa kar 2,2 odstotka. Za rast pidov je najbolj zaslužna skorajšnja kotacija Telekoma, saj ima večina pidov v svoje portfelje vključene delnice našega največjega telekomunikacijskega operaterja, ki so vrednotene po nabavni vrednosti. Za dobrih 6 odstotkov so zrasle delnice Krke, ki jo je Credit Suisse ovrednotil na 175 tisočakov, na prostem trgu pa so se za 4 odstotke podražile delnice Heliosa zaradi skorajšnje uvrstitve v borzno kotacijo.
