Osnova ajurvede je ne samo zdraviti človeka kot celoto, ampak usposobiti posameznika, da bo sam bolje skrbel za svoje zdravje. Prva naloga ajurvedskih terapevtov je vzdrževati človekovo zdravje, ki ga pojmujejo kot dinamično ravnovesje v telesu. Druga, a nič manj pomembna naloga pa je vzpostaviti ponovno ravnovesje, ki se je zaradi bolezni v telesu porušilo. Pri tem svetujejo pacientom, naj bodo telesno aktivni, si pomagajo s sprostitvenimi tehnikami, se ustrezno prehranjujejo in uporabljajo ustrezne ajurvedske zeliščne pripravke. Kot je razložila Manjula Hiti, lahko veliko naredimo že samo z ustrezno in pravilno prehrano, saj je uravnotežena prehrana 90 odstotkov zdravila.

V medicini izraz diagnoza pomeni ugotavljanje bolezni, ki se je že pojavila. Ajurvedski zdravilci in terapevti pa pojmujejo diagnozo kot nenehno spremljanje odnosa med redom in neredom v telesu posameznika. Pri tem težijo k zgodnjemu odkrivanju porušenega ravnovesja, še preden se pojavijo vidni znaki bolezni. Zgodnje odkrivanje jim omogoča, da predvidijo, kako se bo telo odzvalo na kakšen način zdravljenja.

V diagnostičnem procesu gledajo na človeka z vseh zornih kotov in se ne ustavijo samo pri telesnem in psihičnem stanju, ampak zajamejo tudi dejavnike delovnega mesta, družine, načina življenja. "To so zelo različni dejavniki, ki bombardirajo posameznika z vseh strani, zato je diagnostika zapletena," razloži Hitijeva. Ajurvedski zdravilec najprej preveri srčni utrip, njegovo hitrost, moč, pravilnost. Nato sledi pregled jezika, obraza, ustnic, nohtov in oči. Sledi pogovor o vseh dejavnikih, ki vplivajo na pacienta. Po potrebi nato zdravilec odredi še pregled urina, blata, krvi in sline. Na koncu z analizo dobljenih podatkov določi zdravljenje.

Ajurvedska zdravila so naravna, ker jih izdelujejo iz rastlin, zelišč in tudi rudnin. Znanje o njih je zajetno, saj se je nabiralo skozi tisočletja. Izdelujejo jih iz različnih delov rastlin, kot so korenine, lubje, cvetovi, plodovi, listje, stebla, smola. Rastline, iz katerih izdelujejo pripravke, so za Indijce vsakdanje, za Slovence pa verjetno malo manj, čeprav se med njimi najdejo tudi nam znane, kot so česen, ingver, poper, beluši. "Vendar ne moremo kar jesti teh rastlin v neomejenih količinah, treba je določiti njihove zdravilne količine in tudi posamezne izvlečke iz njih, zato se jemljejo v obliki kapsul, tablet, praškov, olj in sirupov," je pojasnila Manjula Hiti. Uporabljajo pa se na primer kot blaga odvajala, naravna poživila, antioksidati, pri lajšanju težav s prebavili, kožo, krvnim sladkorjem, srcem, ožiljem, vnetjem sklepov, želodcem, hormonskim ravnotežjem, presnovo maščob, telesno težo, dihali itd.