Težavo poleg tega predstavlja dejstvo, da mali pridelovalci zaenkrat še niso ustrezno organizirani. V Prekmurju so lokalne pridelovalce sadja in zelenjave tako spodbudili, da se začnejo organizirati, s čimer bodo lahko zagotovili zadostne količine in tudi pestrost ponudbe, je povedala Tatjana Buzeti z Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota.
V Prekmurju, kjer so se ob začetku projekta vpeljave lokalno pridelane hrane v šole in vrtce soočili z velikim skepticizmom okolja, lokalni pridelovalci trenutno sicer še ne zalagajo šol in vrtcev z izdelki. Se pa sklepajo prve pogodbe, ki bodo lokalnim ponudnikom zagotovile možnost dobave v naslednjem letu, je pojasnila Buzetijeva.Kako pa je z varnostjo lokalno pridelane hrane? Zanjo je tako kot pri vsaki hrani odgovoren vsak v verigi, je povedala Mira Kos Skubic iz direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu. V primeru, da kmetje neposredno dobavljajo hrano vrtcem, morajo sami skrbeti za uporabo dobre kmetijske in higienske prakse in zagotavljati varnost izdelkov, pri nakupu pa morajo tudi odgovorni v vrtcu preverjati, da je temu res tako, je pojasnila. Ustreznost in varnost teh izdelkov lahko naključno ugotavljajo tudi pristojni inšpekcijski organi.Na posvetu o lokalni trajnostni oskrbi z živili
LJUBLJANA - Ob svetovnem dnevu hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra, danes v Ljubljani poteka strokovno srečanje o lokalni trajnostni oskrbi z živili. Prednosti lokalne oskrbe z živili so v tem, da kmetom zagotavlja delo, potrošniki pa polnovredno hrano dobijo na mizo v kratkem času, je povedala Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja RS. Vendar pa se pri oskrbi z lokalno pridelano hrano pojavljajo tudi nekatere težave.
Ta hrana tako ni na voljo v velikih trgovskih centrih, kamor potrošniki največkrat zahajajo, poleg tega pa se lokalno pridelano hrano manj oglašuje kot uvoženo, je povedala Vesna Kerstin Petrič iz direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje.
