Branko Tomažič , direktor Kmetijske zadruge Vipava, opozarja: "Zdaj imamo v Vipavski dolini, ki je edina pridelovalka breskev v Sloveniji, okoli 250 hektarjev breskev. Polovico oziroma vsaj sto hektarjev bomo morali zamenjati z novimi sortami. In protestno žaganje breskev, ki jih naš kmet ni imel komu prodati, je pravzaprav opozorilo državi. Država naj torej ukrepa. Zdaj in takoj naj neha višati katastrski dohodek, večati akontacije dohodnine... Sicer bo kmeta pokopala. Do zime pa moramo najti pot in način, kako do subvencij za nove nasade, subvencij doma in iz Evropske unije."

VZEMI ALI PUSTI

Kmetijska zadruga Vipava se je po medijsko odmevni sadjarski vojni v Vipavski dolini pravzaprav oglasila šele včeraj. Vodstvo zadruge trdi, da je na sadjarsko krizo opozarjalo že pozimi in da so z nekaterimi ukrepi skušali pripraviti kmete na poletni šok. "Fructal namreč nikakor ni hotel odstopiti od za polovico manjše količine, torej samo 2000 ton, in cene 45 tolarjev za kilogram, pravzaprav sploh ni bilo pogajanj. Naša zadruga oziroma naših 350 breskvarjev je bilo preprosto postavljenih pred dejstvo - vzemi ali pusti. Mi smo zahtevali ceno vsaj 55 tolarjev, toda vse je bilo bob ob steno," je na tiskovni konferenci vipavske zadruge povedal direktor Branko Tomažič. Ob tem pa kmetje opozarjajo na še eno past pri odkupu breskev.

V TREH OBROKIH

Ivo Lah iz Dornberka je razočaran: "Šele včeraj sem izvedel za pogoje plačila. Breskve nam bodo plačali v treh obrokih - in to šele čez leto dni. Denar bomo dobili šele julija 2006. In koliko denarja? Račun je jasen: za tono breskev, ki jih moramo obirati ročno, pregledati prav vsak sadež posebej, ga sortirati, bo prišlo pičlih 45 tisočakov. Katastrofa!" Pri tem je pomenljiv še en podatek: Agrogorica je vipavski zadrugi oziroma sadjarjem pripravila ponudbo za sortiranje oziroma razvrščanje breskev. Za kilogram bi kmetu zaračunala 40 tolarjev. Narobe svet! Agrogorica bi za sortiranje konzumne breskve, torej breskve za trg, pobrala 40 tolarjev, odkupna cena pa je od 70 do 90 tolarjev. Polovico denarja naj bo torej plačali samo za postavljanje našega sadja v embalažo! To je noro!" se je jezil sadjar Matjaž Lah, ki po študiju agronomije še vedno upa, da si bo lahko služil kruh na lastni kmetiji.Izhod iz sadjarske krize je torej le prestrukturiranje nasadov. Toda to bo trajalo kar nekaj let. Kako naj kmet preživi to obdobje, sprašujejo zadružniki tudi kmetijsko zbornico. Pri tem je zanimivo, da vipavska zadruga in goriška kmetijska zbornica ne najdeta skupnega jezika in celo novinarske konference v tej sadjarski vojni na Vipavskem sklicujeta vsaka zase. Včeraj je predstavila svojo plat medalje zadruga, danes jo bo zbornica. Toda ali ne delata obe za istega kmeta? In ne pozabimo, danes so breskve, jutri bo grozdje. Trgatev se bliža in s tem še ena vojna - za vsaj dostojne odkupne cene.