SPOMENIKI PADAJO
V novi španski socialistični vladi so hudi politični nasprotniki Francovih idej, zato se je vlada odločila odstraniti spomenike, ki ga poveličujejo, saj se ji zdi sramotno, da je Španija zadnja država v združeni demokratični Evropi, kjer še stojijo spomeniki v spomin na fašističnega diktatorja in fašistični režim. Tako so pred dnevi v Madridu že odstranili zadnji Francov spomenik v glavnem mestu. Delavci mestnega komunalnega podjetja so ga odpeljali sredi noči pod budno policijsko stražo ob ploskanju ene in nezadovoljstvu druge skupine meščanov, ki so to spremljali. Drugod po Španiji so generalisimove spomenike odstranili že prej, tam, kjer jih še niso, jih bodo prav kmalu, najprej bo na vrsti Francov spomenik na konju v Santanderu.Toda španska socialistična vlada ima težave z največjim spomenikom frankizmu, ki so ga po navodilih samega Francisca Franca zgradili tako velikega, da bi lahko kljuboval stoletjem, ker ga ni mogoče kar preprosto podreti. Menda si ga je zamislil že med vojno, po njej pa začel iskati primeren kraj zanj. Zamislil si ga je kot veliko baziliko, vklesano v granitno skalo, kamor bi prenesli posmrtne ostanke njegovih bojevnikov, padlih v vojni. Na vrhu pečine pa naj bi stal velik križ. Prostor za spomenik so našli v dolini Guadarrame, nekaj deset kilometrov od Madrida, blizu prečudovitega samostana Escorial, kjer so pokopani španski kralji.
Čeprav je diktator obljubil, da bo spomenik dograjen v letu dni, so ga gradili skoraj dvajset let. Gradili so ga vojni ujetniki, vojaki med državljansko vojno poražene republikanske vojske, tisti, ki so se le izognili množičnim pomorom, ki jih je Franco ukazal po koncu vojne, ko so frankisti postrelili nekaj deset tisoč zajetih republikancev. Spomenik je gradilo kakih dvajset tisoč ujetnikov, mnogi so zaradi trpljenja umrli na gradbišču, kjer so jih tudi pokopali, navadno kar zalili z betonom. Ko je bil spomenik leta 1929 končan, se je izkazalo, da gre za značilno monumentalno fašistično arhitekturo, s kakršno sta se pred tem ponašala italijanski duče Benito Mussolini in nemški firer Adolf Hitler. Francisco Franco se je sicer lagal, da gre za spomenik vsem padlim v državljanski vojni, vendar so tam pokopali le posmrtne ostanke njegovih fašističnih vojščakov in samo še posmrtne ostanke ustanovitelja španskega fašističnega gibanja, imenovanega Falanga, Josea Antonia Prima de Rivere.Padli republikanski vojaki so še vedno pokopani v številnih neoznačenih množičnih grobiščih po Španiji. Sam Franco je po dograditvi spomenika namignil, da bi želel biti, ko bo umrl, tudi sam tam pokopan, kar se je tudi zgodilo. Spomenik je tako postal pravzaprav velik mavzolej samega Francisca Franca.
V zadnjih letih so z njega že odstranili simbole frankističnega obdobja, zdaj pa se je zastavilo vprašanje, kaj sploh narediti z njim. Vsem je jasno, da gre za prevelik spomenik, da bi ga lahko podrli. Samo podzemeljska bazilika je dolga 200 metrov, 14 metrov je daljša od bazilike sv. Petra v Vatikanu. Velikanska podzemeljska kupola ima premer 45 metrov, na vrhu skale pa stoji kar 125 metrov visok križ. Zato so se odločili, da bodo spomeniku spremenili namen.ŠTUDIJSKO SREDIŠČE
Kot je v ponedeljek napovedal senator Jaume Bosch, predstavnik levičarske stranke iz Katalonije, dežele, ki je pod frankizmom še posebno trpela, bodo spomenik spremenili v študijsko središče za objektivno preučevanje frankističnega obdobja. Po njegovem prepričanju je treba Špancem razložiti pravo naravo fašizma in vse njegove grozote. "To bo idealen kraj za kaj takega, kajti ljudem bomo lahko kar tam razložili, zakaj je bil spomenik zgrajen v fašističnem stilu," je še povedal senator. K temu je dodal, da bo imel spomenik pri vzgoji mladih Špancev enako vlogo, kot jo imajo v Nemčiji ostanki nacističnih koncentracijskih taborišč. Povedal je, da ga je vlada uradno obvestila, da bo ustrezen zakon vložila v parlamentarni postopek že do junija letos.
