Po dolgih šestih letih se Poljski do konca meseca obeta umik postopka ugotavljanja sistematičnih kršitev vladavine prava, znanega tudi kot postopek po »jedrskem 7. členu« pogodbe o EU, ki poteka pred Svetom EU, je potrdila komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova. Jourova ocenjuje, da razmere na Poljskem ne predstavljajo več sistematičnega ogrožanja vladavine prava. O uradnem predlogu bo morala odločiti še evropska komisija.
To je že druga dobra novica za poljsko vlado pod premierjem Donaldom Tuskom v povezavi z vladavino pravo. Prva je prišla v zimskih mesecih, ko je evropska komisija sprostila evropska sredstva Poljski, ki jih je zadrževala zaradi reform pravosodja iz časov prejšnje vlade stranke Zakon in pravičnost. Ker je Tuskova vlada predložila obsežen načrt zakonskih sprememb, je evropska komisija ocenila, da nevarnost za vladavino prava na Poljskem kopni.
Pravosodne reforme prejšnje vlade so bile v ostrem nasprotju z evropskim pravnim redom, država pa je za povrh še vse bolj dvomila v primat evropskega prava in na prvo mesto postavljala nacionalno. Z vladavino Tuskove Državljanske platforme je v Varšavi zavel nov pravosodni veter. Postopek po 7. členu pogodbe o EU bo tako uradno potekal le še za Madžarsko, pri čemer je v minulih letih v resnici zastal zaradi medsebojno zagotovljenega veta Budimpešte in Varšave.
Mešani izkaz za komisijo
Vladavina prava je bila ena prevladujočih tem iztekajočega se mandata komisije Ursule von der Leyen. Iliberalizem Madžarske in Poljske ter njuna izsiljevanja na ravni skupnosti so pogosto določali dnevni red zasedanj. Ker pa sta si državi zagotavljali vzajemno podporo pri postopku v Svetu EU, poleg tega med članicami ni bilo pravega interesa, da bi odnose z Budimpešto in Varšavo napeli do skrajnosti, se je glede spoštovanja vladavine prava stopicalo na mestu. Tako je bilo, dokler niso zaradi pomislekov predvsem varčnih držav do brezpogojnega razdeljevanja milijardnih sredstev po pandemiji koronavirusa vzpostavili več orodij za zaščito evropskega proračuna, med drugim tudi mehanizem za zadržanje evropskih sredstev, če država ne spoštuje vladavine prava.
York Albrecht, raziskovalni sodelavec na Inštitutu za evropsko politiko v Berlinu, kjer sodeluje pri projektu Resilio, s katerim poskušajo med politiki in javno upravo doseči večje razumevanje za vladavino prava, ocenjuje, da je bilo delovanje komisije von der Leynove na področju vladavine prava mešano. »Po eni strani je prišlo do oblikovanja več mehanizmov za zaščito evropskih sredstev, po drugi strani pa se je zgodila tudi politizacija konflikta glede vladavine prava,« opozarja Albrecht.
Ogrožena pozicija varuha pogodb
Nekateri mehanizmi, kot je denimo točkovnik glede pravosodja v vsakoletnem poročilu o vladavini prava, so imeli s svojimi neobvezujočimi priporočili za izboljšave le posredni učinek, opozarja, a dodaja, da je na osnovi teh priporočil komisija vseeno lahko ukrepala.
Glede napačnih odločitev komisije oziroma politizacije vprašanja vladavine prava pa omenja dva primera. Najprej se mu zdi sporno, da komisija ni uporabila mehanizma pogojevanja izplačil Madžarski, dokler ni o tem odločilo sodišče EU, čeprav je bila uredba že del evropskega prava. »To ji je svetoval evropski svet, in namesto da bi bila varuhinja pogodb, je delovala kot varuhinja interesov evropskega sveta. S tem je ogrozila lastno verodostojnost strogega izvrševalca pogodb tako med zagovorniki pravne države, zlasti poslanci evropskega parlamenta, kot med tako imenovanimi avtokrati. Ker se na evropski svet pri vprašanjih pravne države ni mogoče zanesti, Svet pa je ravnal podobno neodločno, je postal evropski parlament, zlasti zaradi najbolj aktivnih poslancev, zadnja obrambna črta pri vprašanjih pravne države, in to ne glede na to, da obstaja še sodišče EU,« je kritičen Albrecht.
Kot drugo napačno odločitev pa navaja delno odmrznitev sredstev Madžarski decembra lani, ko je komisija tudi po mnenju mnogih v evropskem parlamentu poskušala kupiti madžarsko nenasprotovanje podelitvi statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in finančni pomoči Kijevu. »Čeprav je bila komisija pravno zavezana k ponovni oceni zamrznitve sredstev in preučitvi madžarskih reform, pa ni preučila ustreznega izvajanja teh reform,« pravi Albrecht.
