Globalno približno sedmina odpadkov nastane zaradi turizma, na Bledu pa je to očitno posebej v poletnih mesecih, ko turisti proizvedejo več odpadkov kot domačini. »Zanimive stvari se nam dogajajo, saj živimo v svetu globalizacije, turbo turizma. Posledice so hrup, odpadki, investitorji, ki ne poznajo meja,« opozarja Peter Torkar, župan občine Gorje. Skrbelo jih je, koliko mešanih odpadkov imajo v občini in koliko jih zberejo deležniki, ki se ukvarjajo s turizmom, pri tem pa so se povezali z občino Bled in Infrastrukturo Bled, ki v obeh občinah skrbi za komunalne storitve.
Ob velikem številu dnevnih obiskovalcev in porastu števila apartmajev ter zasebnih sob v koših in okolju opažajo več odpadkov iz trgovin, ki vsak dan nahranijo več 10.000 ljudi. Okoli Blejskega jezera dnevno naberejo od sedem do deset kubičnih metrov odpadkov, k temu veliko prispeva tudi embalaža iz restavracij s hitro prehrano.
Spreminja se tudi nastanitvena struktura. Močno se namreč povečuje število zasebnih prenočišč in apartmajev, zato večji izziv predstavlja vprašanje, kako doseči vse ponudnike in izpolniti zadani cilj večjega števila nočitev na gosta. Ponudnike na zavodu zato povezujejo z različnimi izobraževanji in demonstracijami turistične ponudbe ter jih spodbujajo k uporabi lokalnih izdelkov ter ponujanju vode iz pipe.
A ne le nastanitveni obrati, odpadke prinašajo tudi dogodki. Kot je pojasnila Ana Golja, vodja zero waste turizma pri Ekologih brez meja, pri delu z organizatorji dogodkov opažajo velik porast biorazgradljivih materialov, ki jih lokalne komunale zaradi problemov pri razgradljivosti velikokrat zavračajo, zato Ekologi zagovarjajo ponovno uporabo. Sogovorniki so se tudi strinjali o ključni vlogi komunikacije, tako interne kot komunikacije z gosti, saj je ta velikokrat ključna pri uvajanju sprememb, kot je denimo kavcija za povratne kozarce.
