Kar se dandanes opaža, je, da premnogo mladostnikov vir identifikacije v obdobju odraščanja, ko so vrstniki zelo pomembni, najde na družbenih omrežjih, kjer so informacije poenostavljene in predstavljene nerealno. Na omrežjih ob preprostih klikih preživijo preveč časa, vsebine tam postanejo njihova socialna resničnost. Razumljivo je, da potem nastanejo velike stiske. Odrasli smo pomembni in odločilni, da omejimo dostope, spodbujamo otroke k interakciji, si zanje vzamemo čas. Premnogo odraslih hiti, odreagira le, ko nastanejo težave. A odnos je treba graditi prej, tako tudi mladostnik lažje filtrira informacije.
Ugotavljamo, in to kažejo tudi raziskave, da je problematično osnovnošolsko obdobje, v 6., 7. razredu, ko je poplava instagrama, tiktoka ... Mladostniki se zatekajo k omrežjem, ki postajajo prevladujoč kontekst odraščanja in identifikacije. Pri njihovi uporabi se ne znajo omejiti, preprosto sledijo, ker je to enostavnejša pot, ne zavedajo pa se pasti. A posledice se že kažejo. Naj ponazorim: zakaj ne damo otrokom ključa od avta pri dvanajstih letih? Ker takrat še ne zna voziti, nima še te presoje, medtem ko je pri 18, 20 letih lahko že dober voznik. Zakaj ne damo bančne kartice deset-, dvanajstletnemu otroku, da bi čez mesec razporejal celotno našo plačo? Enako je pri omrežjih. x Večer
