Kot je dejal Blaž Šter z Agencije za okolje, sta največ težav povzročala burja in tramontana na Primorskem. V višjih legah je zapadlo precej snega, ponekod tudi 20 centimetrov. Vendar pa se stanje umirja, je dodal. Ciklon, ki povzroča zimsko vreme, se umika proti jugu, padavine pa bodo v naslednji uri ali dveh oslabele. Bodo pa vztrajale nizke temperature.

Padavine in veter so povzročale tudi težave. V upravi za zaščito in reševanje so v zvezi s tem zabeležili 23 dogodkov. Aktiviranih je bilo 13 gasilskih enot, od teh štiri poklicne. Gasilci so s cestišč odstranili 12 podrtih dreves, nekaj vej, v šestih primerih posredovali zaradi zalitja in poplav meteornih voda in odstranili viseče pločevine s treh streh objektov.

V primeru snega je na vozišču obvezna zimska oprema

Na prometnoinformacijskem centru voznike opozarjajo, da je v primeru snega na vozišču obvezna zimska oprema. Trenutno je cesta čez prelaz Vršič, na prelazih Korensko sedlo, Ljubelj in Jezerski Vrh pa so obvezne verige.

Zaradi burje je na vipavski hitri cesti med Nanosom in Selom v obe smeri prepovedan promet za počitniške prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami, enako velja za regionalno cesto Razdrto-Podnanos-Vipava.

Agencija RS za okolje (Arso) je sicer zaradi snežnih razmer za danes za severovzhodni in južni del Slovenija izdala oranžno opozorilo.

Do jutra se bo razjasnilo

Ponoči bodo padavine ponehale, do jutra se bo razjasnilo. Burja na Primorskem bo oslabela. V sredo čez dan bo spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne bodo še krajevne plohe in posamezne nevihte, napovedujejo vremenoslovci.

V Platu nad Mežico je spet prava zima

Naliv s sodro je pobelil tudi Črno na Koroškem, piše uporabnik na facebooku Koroška Čveka:

Posnetek kamere na Radeljskem prelazu:

Po podatkih Arsa je bil danes v Novem mestu najmočnejši sunek vetra 66 kilometrov na uro, v Rogaški Slatini pa 63 kilometrov na uro.

Takole pa je nevihta, ki prihaja čez Slovenijo, v Avstriji včeraj spremenila cesto v ledeno reko:

Za vsaj 10 dni se poslavljamo od nadpovprečno toplega vremena.

Popoldne in zvečer sneg do okoli 500 metrov nad morjem

V prvem delu noči bodo padavine oslabele in postopno ponehale. Od severozahoda se bo jasnilo. Burja na Primorskem bo oslabela. Po nekaterih nižinah bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 4, v alpskih dolinah okoli -2, ob morju 7 stopinj Celzija.

V sredo čez dan bo spremenljivo oblačno. Sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem okoli 17 stopinj Celzija.

Opozorilo: Danes  zvečer bodo najmočnejši sunki burje na Primorskem presegali 100 km/h. Marsikje v krajih nad okoli 500 metrov nad morjem bodo razmere v tem času zimske.

Obeti: V četrtek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme, še se bodo pojavljale krajevne padavine. V petek bo delno jasno s hladnim jutrom.

Vremenska slika: Nad severnim Sredozemljem se poglablja ciklonsko območje. Alpe je dosegla izrazita hladna fronta, ki bo čez dan prešla naše kraje. Pred njo z jugozahodnim vetrom še doteka topel in vse bolj vlažen zrak.

Napoved za sosednje pokrajine: Popoldne se bodo padavine z občutno ohladitvijo od severa širile proti jugu. Pojavljale se bodo tudi nevihte. V Alpah se bo meja sneženja spustila do dolin. Zapihal bo severovzhodni veter, ob severnem Jadranu popoldne močna burja. V sredo se bo razjasnilo. Čez dan bo nastajala spremenljiva kopasta oblačnost. Pojavljale se bodo krajevne plohe, ki bodo pogostejše popoldne.

Klimatske spremembe spreminjajo zračne tokove

Meteorolog Andrej Velkavrh pravi, da je ob prihodu hladne fronte še naprej glavno vprašanje, zakaj je bilo tako zgodaj tako zelo toplo? »Hladni zrak, ki prihaja k nam, je za ta čas običajen za našo klimo,« pojasnjuje. Do neobičajne otoplitve je medtem prišlo, ker je bilo na našem območju dolgo časa dokaj stacionarno vremensko stanje, k nam pa je zato lahko neprestano pritekal zrak, ki se je nad Afriko že močno segrel.

»V zadnjih časih pomlad prehiteva in se prehitro segreva,« opozarja Velkavrh. »Potem pa pride pričakovana sprememba z ohladitvijo, zaradi katere nato trepetamo, ker je narava že preveč razvita in nas skrbi, ali bo pozeba. Zaradi spremembe klime in počasnega segrevanja ozračja prihaja do sprememb vremenskih vzorcev. Spreminjajo se tokovi, predvsem se pa manjša razlika v temperaturi med poloma in ekvatorjem, ker se pola hitreje segrevata. Spremenljivost je posledično malo manjša, zaradi tega pa pogosteje prihaja do zastojev v spremembah in dobimo stacionarne situacije, ko lahko k nam od juga konstantno priteka topel zrak.«

Velkavrh pričakuje mejo sneženja okoli 700 metrov nadmorske višine, odvisno od lokalne intenzivnosti padavin, ki jo je težko določiti. Sneg se bo zaradi segretih tal domnevno hitro stopil. Večji problem predstavlja listnatemu drevju. »Imam pogled na Krim. Na višini okoli 600 do 700 metrov je že zeleno. Višje je še dosti rjavo. Učinek mokrega snega bo tam manjši. Pod 500 metri pa snega praktično ne bo oziroma ga bo zelo malo. Po nižinah s snegolomom zato verjetno ne bo težav,« ocenjuje Velkavrh. »Bolj bo problem, ker se bo ta hladni zrak nad nami zadrževal vsaj do sredine prihodnjega tedna. Takšni prodori običajno pridejo in gredo. Tokrat pa bo vztrajal. Zopet bo stacionarna situacija nad Evropo in bo ogromno območje s hladnim zrakom tukaj kar obstalo. Reči, da bomo imeli v enem tednu srečo, da se ne bo niti eno noč zjasnilo, je težko. Žal bo bolj verjetno, da se bo vsaj eno noč zjasnilo in da bo kje kaj slane.«