Referendumsko vprašanje bi se po predlogu NSi glasilo: Ali ste za to, da se pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Sloveniji priznajo posebne kulturne pravice, med drugim pravica do uporabe maternega jezika in pisave, da se za njihove otroke omogoči brezplačno učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah ter zagotovi dodatno financiranje delovanja njihovih nevladnih organizacij?
Koalicija je v omenjenem predlogu zakona denimo predlagala, da bi kulturne programe za pripadnike omenjenih narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo namesto javni sklad za kulturne dejavnosti kot zdaj. Prav tako so predlagali preoblikovanje zdajšnjega sveta vlade za vprašanja omenjenih narodnih skupnosti v stalno posvetovalno telo vlade, ki bi mu predsedoval minister za kulturo.
Vendar pa DZ obravnave predloga zakona zaradi vloženega referendumskega predloga še ni mogel izpeljati do konca.
Zakonodajno-pravna služba DZ je pojasnila, da namen posvetovalnega referenduma ni izrekanje o sprejetju pravnega akta, ki je v zakonodajnem postopku, ampak posvetovanje DZ z volivci o posameznem vprašanju iz njegove pristojnosti, ki je širšega pomena za državljane. V vprašanju mora biti zato podana jasna, enoznačna in objektivno povzeta vsebina, o kateri naj bi se volivci izrekli na posvetovalnem referendumu.
Po besedah Aleksandra Reberška iz NSi, ki je na današnji seji odbora predstavil referendumski predlog, ustava zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi po njegovih besedah ni podlage.
Predlog zakona je v nasprotju z interesi Slovenije, je ocenil Reberšek. Slovenci nimajo v nobeni državi na območju nekdanje SFRJ toliko pravic, kot jih imajo pripadniki narodnih skupnosti narodov iz nekdanje SFRJ v Sloveniji, je prepričan.
Podpore za pozitivne stvari ni nikoli dovolj, se je odzval poslanec Svobode Dejan Süč. Kot je spomnil, so pripadniki narodnih skupnosti narodov iz nekdanje SFRJ gradili Slovenijo, številni so se zaposlili v Nafti Lendava v Prekmurju, območju, od koder prihaja tudi sam.
Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec pa je poudaril, da se v koaliciji zavzemajo za integracijo. Po drugi strani se v NSi zavzemajo za asimilacijo, je opazil. Vendar so v NSi temu očitku ostro nasprotovali.
V SDS prav tako kot NSi menijo, da tak zakonski predlog, kot ga je vložila koalicija, ni potreben, je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj. Če bi bilo potreb in želja več, bi jezike narodnih skupnosti narodov iz nekdanje SFRJ poučevali na več šolah kot zdaj. Ta možnost namreč že obstaja, je pojasnila.
