Projekt Slovenski kozolec si sloganom Ohranimo slovenski kozolec na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja pomnika stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij. Projekt se je začel leta 1993, ob izidu dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec fotografa Jake Čopa in etnologa Toneta Cevca. Naslednjo leto je nastala istoimenska razstava arhitekta Borana Hrelje, ki je zgodbo knjige ponovil v arhitekturnih maketah. Razstava je od takrat prepotovala Slovenijo in Evropo, na ogled pa je bila tudi v ZDA. Te dni pa je razstava na ogled tudi v prostorih Slovenske matice.
V gibanju Kultura-Natura Slovenija so ob tem pojasnili, da da nameravajo pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam uradno zagnati na srečanju v Rutu nad Baško grapo, kjer se je že leta 1996 začelo vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pobudniki vpisa kozolca na Unescov seznam so že v stiku z različnimi strokovnjaki, pa tudi z ministrstvom za kulturo in njegovim direktoratom za kulturno dediščino.
