Če je »resna«, je zgodba najpogosteje antična: v boju med Ateno in Pozejdonom za oblast nad glavnim mestom je Atena iz slane vode, ki jo je iz stene spravil na dan bog morja, ustvarila oljko. Ki so jo prenesli na Akropolo, saj so verjeli, da nosi v sebi usodo ljudstva starih Grkov. Ko boginja modrosti vnese nekaj v zgodbo, gredo stvari hitro naprej: simboli plodnosti, izobilja, nesmrtnosti in zdravja so v ljudskem izročilu, starem, kot pravijo, okrog 9000 let, ki izvira iz Sirije, Mezopotamije in seveda Palestine, predstavljeni kot pet lastnosti oljke. Ščiti, hrani, brani, greje in zdravi. Herkul je v roke dobil gorjačo iz drevesa oljke, Odisej pa je s kolom iz oljke usmrtil Kiklopa. Zmagovalcem olimpijskih iger so na glavo položili oljčni venec, nagradili pa so jih z amforami, polnimi olivnega olja. Mojzes oprosti vojskovanja tiste, ki so vzgajali oljke, golobica pa se na Noetovo barko vrača z oljčno vejico, ki napoveduje mir in blagostanje.
Fotografija: Tomaž Skale
Plemenitost kulture oljk
Zgodba se potem seveda dogaja v Jeruzalemu. »Jezus odhaja v glavno mesto, na glavni kraj, da bi tedanji glavni oblasti sporočil...
Kar tri ure je moški včeraj na Ptuju grozil, da bo s plinsko jeklenko razstrelil večstanovanjsko hišo. Na kraju je bil pogajalec, policija je moškega...