Dogajanje na Bližnjem vzhodu lahko potisne cene nafte navzgor. Zdaj je svet le nekoliko manj odvisen od nafte kot vira energije, poleg tega je proizvodnja nafte zdaj geografsko bolj razpršena in zato manj ranljiva. Inflacija kaže obetavne znake upada, podprta je z nižjimi stroški energije in hrane. Izzivi kitajske ekonomije pa sprožajo zaskrbljenost, saj se ekonomsko šibko stanje tako ali drugače »izvaža« v Evropo, kar morda lahko na kratek rok koristi evropskemu potrošniku, poviša marže nekaterim evropskim podjetjem, na daljši rok pa lahko povzroči težave, ki jih zdaj čutita predvsem nemška avtomobilska in še katera evropska industrija. Kljub znakom omilitve trg dela ostaja robusten, kar potrjujejo podatki o zaposlovanju. Glede na to, da smo v volilnem letu, pa to pomeni, da je mogoče pričakovati politične pritiske na Fed, sicer neodvisno institucijo, da prilagodi svojo monetarno politiko. Ti dejavniki vplivajo na pričakovanja glede znižanja obrestnih mer. Pričakovati je torej, da bo Fed pred ameriškimi volitvami znižal temeljne obrestne mere vsaj enkrat za 0,25 odstotne točke oziroma za 25 bazičnih točk, do konca leta pa za 75. Do omilitve finančnih pogojev bi lahko prišlo že v drugem četrtletju, natančneje junija, kar bo do konca leta spodbudilo nadaljnjo ekonomsko rast. Po večini zahodnih ekonomij, predvsem pa v ZDA, se riše skorajda (vsaj za zdaj) sanjski scenarij kombinacije pričakovanega nižanja obrestnih mer, rasti plač in umirjajoče se inflacije ob domala polni zaposlenosti.