Po dobrih 100 dneh na čelu nove poljske vlade premier Donald Tusk še zdaleč ni uresničil vseh predvolilnih obljub, toda eno, in povrhu vsega še zelo pomembno, je že izpolnil: za državo je sprostil 137 milijard evrov zadržanih evropskih sredstev.

To je dosegel s predstavitvijo načrta, kako želi vlada odvrteti čas v preteklost – v čas pred osemletno vladavino nekdanje konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega. Čeprav gre le za načrt, kako s sprejemanjem novih zakonov za spremembe v pravosodju povrniti vladavino prava, je evropska komisija glede namena vladajoče koalicije Donalda Tuska, ki v povprečju javnomnenjskih raziskav po priljubljenosti vodi pred opozicijskimi strankami, ocenila, da je želja po spremembi sistematične grožnje vladavini prava na Poljskem iskrena. Precej je k temu prispevalo tudi dejstvo, da je načrt prispel prav od Tuska, ki je bil predhodnik Charlesa Michela na čelu evropskega sveta. Seveda sedaj evropska komisija pričakuje, da bo poljska vlada dokazala, da misli resno. O napredku pri izvajanju reform bo morala poročati v okviru postopka kršitve 7. člena evropske pogodbe, ki še vedno poteka na svetu EU. Evropska komisija je Poljski pripravljena pomagati pri pripravi reform.

Prvih 100 dni vladanja je bilo prežetih z različnimi epizodami vračanja vladavine prava v različne pore poljske družbe. Ena od teh je bil spopad za javno RTV in poljsko tiskovno agencijo, kjer je vlada s precej trdo roko namestila nove vodstvene ekipe, sedaj pa so te kadrovske odločitve stvar presoje na sodiščih. To je bil tudi prvi spopad vlade s predsednikom države Andrzejem Dudo, ki je kot politični sopotnik stranke PiS stal na drugem bregu. Po oceni analitičarke pri Inštitutu za evropsko politiko (IEP) Marie Skora poskuša Tuskova vlada kohabitirati z Dudo.

Vendar bo ta kohabitacija tudi naporna, kajti vse pravosodne reforme, ki jih mora sprejeti v parlamentu, lahko Duda s predsedniškim vetom blokira.

Vsaj še leto dni naporne kohabitacije

»Z Dudo bi se lahko pogajali, a je nepredvidljiva oseba,« je na nedavni okrogli mizi Evropskega centra za politiko (EPC) ocenil Jakub Jaraczewski, raziskovalec pri nevladni organizaciji Democracy Reporting​ International. Njegov veto lahko sicer parlament preseže z dvotretjinsko večino, prav tako lahko s takšno večino spremeni ustavo. »Toda takšne večine vladajoča koalicija ne premore,« je opozoril Jaraczewski. Kot nadaljnjo omejitev reformnega delovanja Tuskove vlade je omenil ustavno sodišče – to je še vedno napolnjeno s sodniki, ki jih je imenovala vlada PiS. »Ustavni sodniki lahko obravnavajo zakone, ki jim jih v presojo predloži skupina poslancev,« je navedel še en kamen spotike na poti ponovne demokratizacije Poljske.

»Vlada mora biti pozorna tudi na to, da se ponovna demokratizacija na Poljskem ne bo sprevrgla v obračun in da ne bo uporabljala istih načinov delovanja kot prejšnja,« pa je opozorila Skorova. Hkrati bo obdobje sobivanja Dude in sedanje vlade še dolgo, kajti naslednje predsedniške volitve, na katerih Duda zaradi opravljenih dveh mandatov ne bo več mogel kandidirati, bodo spomladi prihodnje leto. V evropski komisiji se sicer zavedajo, da Poljska vseh reform ne bo mogla izvesti takoj.

Nad šefa centralne banke in nekdanjega pravosodnega ministra

Za precej razburjenja na Poljskem je poskrbela tudi napoved tožbe proti zdajšnjemu guvernerju centralne banke Adamu Glapinskemu, ki ga je na ta položaj imenovala prejšnja vladajoča stranka. Nova vlada mu očita kršitev več zakonov. Med drugim naj bi izvajal kapitalske posege brez odobritve izvršnega odbora poljske narodne banke. Njegov namen naj bi bila slabitev valute. Zniževal naj bi obrestne mere, čeprav se je inflacija povečevala. Vložitev tožbe mora podpreti še parlament, kjer pa bi se lahko zataknilo, saj je s sodniki PiS popolnjeno ustavno sodišče določilo, da mora sojenje Glapinskemu odrediti tripetinska večina v parlamentu, in ne zgolj navadna večina.

Še bolj se prah dviga zaradi hišnih preiskav v nekdanjem vodstvenem krogu pravosodnega ministrstva. Zaradi suma, da je zlorabljal sredstva iz posebnega sklada za pomoč žrtvam kriminala, se je za zapahi znašel nekdanji pravosodni minister Zbigniew Ziobro, sicer tudi arhitekt spornih pravosodnih reform. Okoli šest milijonov evrov naj bi porabil za nakup opreme Pegasus, s katero se je prisluškovalo takrat opozicijskim politikom in novinarjem. Hkrati se preiskuje, ali se je del denarja stekel v lansko volilno kampanjo stranke PiS. Če bi oblasti ugotovile takšno zlorabo davkoplačevalskega denarja, bi stranki lahko za štiri leta zamrznile javno financiranje.