Med Slovenci so prav gotovo najbolj priljubljeni narodni parki Kornati, Krka in Plitviška jezera. Ljubitelji adrenalinskih športov in plezanja pa prisegajo na narodni park Paklenica. A turističnih ciljev, narodnih in naravnih parkov, je še veliko več, vsak zase pa nudi prav posebno doživetje. Tokrat izpostavljamo nekaj večjih, nekateri so slovenskim gostom dobro znani, spet druge pa sploh zadnje desetletje množično spoznavajo.
Od čarobnih dinozavrovih Brionov do Mljeta
Brionski otoki, ki so bili zaradi svoje izjemne vrednosti kopnega, morja in podmorja leta 1999 razglašeni za narodni park, so Slovencem zelo blizu po geografski legi in tudi po zgodovinskih dejstvih. So eden izmed najlepših in bolj obiskanih hrvaških narodnih parkov. Turizem na Brionih se je razvil daljnega leta 1893, takrat jih je kupil avstrijski industrijski mogotec Paul Kupelwieser in nekaj let pozneje že začel graditi hotele. Lepote Brionov so prevzele tudi nemškega cesarja Viljema III., obiskal jih je kar šestkrat. Vanje se je zaljubil nekdanji redsednik SFRJ Josip Broz Tito in tam gostil številne plemiške gospode in zvezde iz sveta filma in umetnosti. Nedavno jih je obiskala in tam tudi bivala ameriška igralka Angelina Jolie s svojimi otroki.
Brionsko otočje se nahaja na južnem delu zahodne obale Istre. Tvori ga štirinajst otokov in otočkov, ki tvorijo najbolj razvejano in največjo skupino otokov na istrskem območju. Največji med otoki je Veliki Brijun, njegove in druge obale otokov so v glavnem nizke in kamnite ter lahko dostopne. Na Brionih so številni ostanki dinozavrov, ki so tam živeli pred približno 160 milijoni let. Ostanki se lahko vidijo na štirih lokacijah na Velikem Brijunu. Več kot 200 odtisov plazilcev je mogoče videti v krednem parku. Živalski svet na otokih je danes obogaten s številnimi prinesenimi vrstami in je ob avtohtonih živalih, kot so zajci in razne vrste ptic, mogoče videti tudi eksotične in manj eksotične živali, ki so se izvrstno aklimatizirale, kot so jelen lopatar, lama, zebri in slon. Med brionsko floro je najbolj znano staro drevo oljke, ki je eno od najstarejših v Sredozemlju. Drevo je staro 1600 let in še vedno rodi plodove, iz katerih se potem pridobiva oljčno olje.
Med narodne parke sodi tudi otok Mljet v južnodalmatinskem arhipelagu, južno od polotoka Pelješca, z znamenitima Majhnim 25,6 metra globokim jezerom in Velikim, z globino kar 46 metrov, ter solinami. Prelepi borovi gozdovi, na stotine starih oljčnih dreves in trte ter številne zdravilne rastline odlično uspevajo tudi na tem otoku.
Narodni park Krka in znamenita Plitviška jezera
Narodni park Krka spada pod šibeniško turistično regijo, ustanovili so ga zaradi varstva naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti na 46 kilometrih osrednjega toka reke Krke in 3,5 kilometra spodnjega dela toka reke Čikole. Reka Krka je v jadranskem porečju najbolj bogata z ribami, medtem ko je reka Čikola zelo bogata s ptiči in kar desetimi vrstami kač. V parku živijo številne ogrožene živali, mednje sodi tudi evrazijska vidra, šaro poljarica – bela kača in celo človeška ribica. Gostje se v parku najraje ustavijo pred znamenitimi slapovi Skradinski buk, ki se ponašajo z nazivom najlepšega primera kraških slapov v Evropi.
Narodni park Plitviška jezera spada med najbolj obiskane parke na Hrvaškem in širše, saj jih letno obišče več kot poldrugi milijon obiskovalcev. Območje Plitvic je bilo razglašeno za narodni park že leta 1949, trideset let pozneje pa so jezera uvrstili na seznam svetovne kulturne dediščine. Narodni park Plitviška jezera se razprostira med bukovimi gozdovi in zavzema površino 192 kvadratnih kilometrov. Šestnajst jezer v modrozelenih pastelnih barvah, v katerih se zrcalijo gosti gozdovi na obronkih Male Kapele in Plješivice, se v slapovih zliva drugo v drugo in tvori povezano celoto. V parku živi več kot 150 vrst ptic, medvedi in volkovi, v kristalno čisti vodi pa plava veliko vrst rib, najpogosteje postrvi, ki jih obiskovalci parka lahko občudujejo med sprehodom po lesenih brveh v parku.
Gozdnata Paklenica, Risnjak in skrivnostni Papuk
Narodni park Paklenica blizu Starigrada se ponaša z enim največjih gozdov v Sredozemlju, saj obsega kar 1840 hektarjev. Paklenica je zlasti priljubljena med ljubitelji adrenalina in plezanja. Med narodne parke na Hrvaškem spada tudi Severni Velebit; cel gorski masiv Velebita pa med naravne parke. Unesco ga je že leta 1978 uvrstil v mednarodno mrežo rezervatov biosfere.
Narodni park Risnjak v zahodnem delu Gorskega Kotarja, samo osemnajst kilometrov od glavnega kvarnerskega mesta Reka z najvišjim vrhom Risnjak (1528 metrov nadmorske višine) z izrazito planinsko klimo slovi daleč naokrog po lovskem, ribolovnem in izletniškem turizmu.
Pohodniki so si enotni, da je Papuk, ki je bil nekoč otok v Panonskem morju, najlepša gora v Slavoniji. Naravni park Papuk s svojimi mogočnimi gozdovi in pragozdom v Požeško-slavonski in Virovitiško-podravski županiji je tudi eden izmed najbolj priljubljenih izletniških ciljev. Ta zeleni raj, popoln za pobeg v naravo, sprostitev in rekreacijo, je bil zaradi svoje lepote in biotske raznovrstnosti razglašen za naravni park, zaradi svoje geološke zgodovine pa je dobil tudi status prvega geoparka pod Unescovo zaščito na Hrvaškem.
