Našteto so predstavili na lanski novinarski konferenci, na kateri je spregovorila tudi Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Večina sladkornih bolnikov tipa 2 ima pridružen zvišan krvni tlak in dislipidemijo ter debelost. Zato se zlasti pri njih osredotočamo na zmanjševanje srčno-žilnega tveganja, spodbujamo spremembo življenjskega sloga, zdravo prehrano, gibanje, hujšanje, saj debelost povzroča metabolične disfunkcije, urejen krvni sladkor, krvni tlak in maščobe v krvi.
Pravočasni ukrepi in zdravljenje
Sodobno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 s SGLT2 zaviralci in GLP1 inkretinskimi hormoni pomaga pri zmanjševanju srčno-žilne ogroženosti, omogoča izgubo telesne teže, kar izboljša občutljivost za inzulin. Zato je treba pravočasno ukrepati in zdraviti. Po podatkih iz l. 2015 umre pet milijonov ljudi zaradi sladkorne bolezni oziroma njenih zapletov. Sladkorni bolniki imajo 6 let krajše življenje, če pa gre za sladkornega bolnika s stanjem po srčnem infarktu, se življenjska doba skrajša za 12 let.
Zato ne čakajmo, da so srčno-žilne bolezni že razvite, ukrepajmo pravočasno, obvladujmo kardiometabolne dejavnike tveganja, spodbujajmo hujšanje, urejen krvni tlak, krvni sladkor in maščobe v krvi, opustitev kajenja, zdrav življenjski slog z zdravo prehrano in gibanjem. Pomagajmo s spodbudami in srčnostjo za boljše in daljše življenje.
Sladkorni bolniki imajo 2- do 3-krat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, če pa ne nadzorujemo kardiometabolnih dejavnikov tveganja, kot so zvišan holesterol in krvni tlak ter krvni sladkor, pa je tveganje celo do 5-krat večje kot pri zdravih ljudeh.
Znaki so lahko prikriti
Vsak človek je drugačen, zato se lahko znaki (kar lahko vidimo sami ali vidijo drugi) in simptomi (težave, ki jih občutimo) pri ljudeh razlikujejo. Včasih simptomov sploh ni, med znaki, ki se lahko pojavijo, pa so: pogosto uriniranje, čezmerna žeja, večja lakota, hujšanje, utrujenost, zamegljen vid, pogoste okužbe, težave z zbranostjo (pomanjkanje koncentracije), mravljinčenje v dlaneh ali stopalih, počasno celjenje ran, bruhanje ali bolečine v trebuhu (prizadeti včasih misli, da gre za gripo).
Diagnoza sladkorne bolezni je zanesljiva, če je izvid krvnega sladkorja na tešče 7,0 mmol/L ali več oziroma kadarkoli (na tešče ali po obroku hrane) več kot 11,0 mmol/L. Če ni značilnih bolezenskih težav za sladkorno bolezen, potrebujemo za diagnozo še eno potrditev omenjenih vrednosti krvnega sladkorja.
