IS-K je bila ustanovljena leta 2015 kot veja teroristične organizacije, ki so jo ustanovili pakistanski talibani in lokalni džihadisti izpod Hindukuša, pridružili pa so se jim tudi Uzbekistanci in Tadžikistanci. Z drugimi vejami Islamske države je napadala ruske cilje že v preteklosti. Eden od ciljev skupine je povzročiti meddržavne napetosti med Afganistanom in njegovimi sosedami, potem ko je skupina še v času prisotnosti zahodnih sil v Afganistanu v roku treh let od ustanovitve postala ena najmočnejših terorističnih skupin na svetu. Sprva so terorizirali predvsem lokalno prebivalstvo in napadali vladne sile, pozneje so začeli napadati tudi čez mejo.
Že niz napadov na ruske cilje
Vedno znova se je pri IS-K kot razlog za napade Islamske države na Rusijo pojavljala njena vpletenost v vojno v Siriji, kjer so ruske sile podobno kot ZDA in drugi zahodni zavezniki napadale položaje Islamske države. Tudi trda roka ruskih sil na severnem Kavkazu velja za enega od mobilizacijskih dejavnikov, s katerimi Islamska država novači nove džihadiste. Prav tako se je Rusija na tarči islamistov znašla tudi kot ena od velikih držav, kjer poskuša Islamska država dokazati, da ima globalni domet.
Vse odkar so talibani prevzeli oblasti v Afganistanu, IS-K krepi svoje napade. Vsaj osem napadov je bilo izvedenih v Rusiji, največji pa se je zgodil leta 2015, ko je bilo na letu iz egiptovskega pomorskega letovišča Šarm El Šejk v Sankt Peterburg s podstavljeno bombo na letalu ubitih vseh 217 potnikov. Največji napad IS-K na ruskih tleh do napada minuli petek se je zgodil leta 2017, ko je bilo ob eksploziji bombe v podzemni železnici Sankt Peterburga ubitih 15 ljudi. Že takrat je bila denimo propaganda IS izjemno močna. Nekaj dni pred napadom so po spletnih omrežjih grozili s sporočilom »Zažgali bomo Rusijo«, prav tako je krožila podoba padajočega Kremlja in Putinove glave, ki je bila preluknjanja s streli.
Preprečili napad na mošejo
Zdaj, ko Afganistanu vladajo talibani, poskuša z napadi na mehke tarče, druge vladne cilje in s čezmejnim delovanjem škodovati novim oblastnikom pod Hindukušem. To se denimo kaže v čezmejnih napadih na uzbekistansko in tadžikistansko ozemlje ali pa v januarskem napadu na iranski Kerman, kjer je potekala žalna komemoracija ob obletnici smrti iranskega generala Kasima Sulejmanija, ki je bil ubit v napadu ameriških brezpilotnikov v Bagdadu, kjer je usmerjal tamkajšnji boj šiitskih milic proti Američanom v Iraku. IS-K v Afganistanu napada tudi šiitske Hazare in Ujgure na severu države, s čimer povzroča notranje in zunanje napetosti. Po podatkih tujih obveščevalnih služb naj bi skupina dobivala finančno pomoč od še neizkoreninjene matične Islamske države v Levanti, ki naj bi tudi urila svoje pripadnike.
Pred petkovim napadom so obstajale informacije, da se pripravlja napad v Rusiji. Že nekaj mesecev prej naj bi ameriške obveščevalne službe, ki kljub vojni Rusije v Ukrajini vsaj pri vprašanjih protiterorističnega boja še naprej sodelujejo z Moskvo, poslale opozorilo o pripravah na neki večji napad v Rusiji. Ruska obveščevalna služba FSB je pred tedni preprečila napad na sinagogo v bližini Moskve.
