Izkušnja, ki pretrese tudi svojce
Izkušnja s klopnim meningoencefalitisom je močno pretresla tudi ljudi, ki so v bolnišnici obiskovali obolele svojce, se spominja Strle. Včasih težave po že preboleli bolezni niso očitne na prvi pogled, kar pa ne pomeni, da jih ni. Približno tretjina obolelih ima po besedah Strleta pozneje postencefalitični sindrom, ki lahko za posameznika med drugim pomeni težave z zbranostjo in glavobole. Čeprav je na videz že povsem okreval, mu lahko tudi takšne posledice močno zagrenijo življenje, je pristavil infektolog.
Učinkovita zaščita je cepljenje. Pri odraslih je trenutna meja 49 let, pri katerih dobijo dostop do cepljenja brez (do)plačil, povezana s starostnim obdobjem, ko je ta bolezen pogostejša. Največja pojavnost klopnega meningoencefalitisa je v starostni skupini od 45 do 65 let, je dejal Strle, izbor omenjene meje pa je bil pred leti povezan tudi s preventivnimi pregledi v tej starosti.
Premiki na bolje, a brez celostne rešitve
Odločitev občin, ki skušajo prebivalcem olajšati dostop do zaščite pred klopnim meningoencefalitisom, je hvalevredna, ugotavlja Strle. Dobro je, da skrbijo za ljudi, je dodal, a pri tem prihaja do neenakosti. »V javnem zdravstvu to ni najboljše,« je poudaril. Kar nikakor ne pomeni, da bi morale občine takšno prakso v trenutnih okoliščinah prenehati. Premik na bolje po oceni Strleta pomeni tudi aktualni predlog NIJZ, da bi se cepljenje začelo generacijo ali dve prej, kot se zdaj. »A tudi to ni celostna rešitev. Najbolje bi bilo, da takšno možnost dobijo vsi prebivalci. Doslej je bila omejitev denar. Tudi tokrat na NIJZ sami ne morejo kaj dosti storiti, če ni zagotovljenega dodatnega denarja,« je dejal. S strokovnega vidika bi bila širitev na vse prebivalce vsekakor smiselna, je jasen Strle, preveriti pa bi bilo treba še finančne in izvedbene možnosti. »Na vsak način bi bil na mestu ponovni širši razmislek o rešitvi za vse prebivalce,« je poudaril.
