Nepreslišano: Tilen Božič, bivši državni sekretar na ministrstvu za finance
Izvedbenih težav, ki bi zavirale uvedbo davka na nepremičnine, po mojem mnenju ni več. Špekulacije, da se bo z davkom zbralo bistveno več kot z nadomestilom za stavbno zemljišče (NUSZ), so brez podlage, gromozanskih skokov ne bo. Morda bi lahko v desetih letih prišli do podvojitve, torej na pol milijarde evrov ali kaj več, a to ni gotovo. Ena izmed bistvenih koristi bi bila predvsem urejenost evidenc, s tem pa lažje umeščanje infrastrukture in objektov v prostor, kar je ena izmed pomembnih razvojnih težav. Glavna ovira, ki obstaja, torej nikakor ni določitev obsega davka ali davčne stopnje, ampak to, da bi bil novi sistem, ki bi deloval na podlagi vrednosti nepremičnin, preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si nekateri želeli. Ker v tistem trenutku, ko se nehaš ukvarjati z nepremičninami na občinski ravni, prek NUSZ, in se začne z nepremičninami in lastništvom ukvarjati centralizirano in osredotočeno Finančna uprava Republike Slovenije, se začnejo kazati ekstremi in postavljati vprašanja – tudi vprašanje, od kod so prišla sredstva za to premoženje. Od osamosvojitve imamo težave s tem vprašanjem, če si želimo priznati ali ne, in z obdavčitvijo nepremičnin oziroma širšega premoženja dregnemo ravno v to. Dvakrat sem bil na ministrstvu za finance, ko je na načelni in operativni ravni s skorajšnjo uvedbo kazalo dobro. Nazadnje je ustavitev prišla prek edine formalno nadrejene ravni, ki je bila kljub koalicijski pogodbi, predhodnemu usklajevanju in pozitivni inerciji razvoja dogodkov (še) dovolj močna, da to ustavi. Mladina