Toda finančni pohlep ne pozna meja (ob zgrešeni državni politiki) in pojavil se je zasebni investitor Kenir, d. o. o., iz Ljubljane, z naložbo v malo hidroelektrarno (mHE) Brežna, z nepomembno nazivno močjo 264 kW (če je dovolj vode) pod vasjo Breg blizu Zagradca, kjer je most čez Krko. Poleg tega bi morala mHE zaradi pogostega nizkega vodostaja Krke stati, ob zagotavljanju ekološkega pretoka pa tega ne spoštuje. Te elektrike nihče ne potrebuje. Še več, zelo lahko prihranimo celotno proizvodnjo, kakršna koli bi že bila.
Za zaščito naravnih vrednot Slovenije imamo Zavod RS za varstvo narave, Agencijo za varstvo okolja in Zavod za ribištvo Slovenije. In, ne boste verjeli, namesto zaščite so omenjene organizacije izdale dovoljenja in soglasja za izgradnjo mHE Brežna, torej za popolno degradacijo (nov jez), neuporabno ribjo stezo in stalno uničevanje tega območja. Potopljenih je nekaj lehnjakovih pragov in ribe končajo v mesoreznici – turbini elektrarne, saj široke reže rešetke v kanalu do elektrarne spuščajo vse.
Kaj nam ostane? Jez je treba podreti, elektrarno zapreti, omenjene ustanove pa prijaviti protikorupcijski komisiji in morda pričeti kazenski pregon po KZ-1 zaradi povzročene škode. In še spoznanje, ki ga te ustanove očitno še ne premorejo: mHE niso mlini, ki jih je bilo veliko na Krki. Bili so sonaravni obrati, mHE so pa uničevalni obrati.
Dnevnik je 3. 9. 2019 med pismi objavil opozorilo na dogajanje na Krki. A zgodilo se ni nič. Te dni je UE Grosuplje izdala spremenjeno gradbeno dovoljenje za mHE Brežna. Tudi zaradi ignorance do zaščite Krke s strani omenjenih »varstvenih« ustanov. Prevlada javne koristi zaščite Krke nad mHE Brežna je dobro utemeljena.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
