Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa se ni premaknila s štirih odstotkov in s tem z najvišje ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.
Svet ECB tudi ni spreminjal svoje napovedi glede nadaljnjih odločitev. Na podlagi sedanje ocene svet še naprej meni, da so osrednje obrestne mere določene na ravni, na kateri bodo, če jih bodo ohranjali dovolj dolgo, znatno prispevale k cilju čimprejšnje vrnitve k srednjeročnemu cilju dvoodstotne letne inflacije. Svet ECB tudi ostaja pri navedbi, da bo s svojimi prihodnjimi odločitvami zagotovil, da bodo obrestne mere na dovolj restriktivni ravni določene tako dolgo, kot bo treba.
O ustrezni ravni in trajanju trenutne omejevalne denarne politike se bodo v svetu še naprej odločali na podlagi vsakokratnih podatkov. Tako bodo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bodo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost prenosa denarne politike v finančni sistem in gospodarstvo.
Ob pričakovanih makroekonomskih gibanjih z umirjanjem inflacije, ki pa jih spremlja precejšnja negotovost, med drugim zaradi geopolitičnih napetosti v svetu, prvih rezov v obrestne mere po trenutnih napovedih trgov ni pričakovati pred junijem. Svet ECB bo ob tem po ocenah v morebitnem rahljanju denarne politike zelo previden. Po mnenju nekaterih bo pri svojih odločitvah vsaj nekoliko pogledoval tudi k ravnanju ameriške centralne banke Federal Reserve.
Predsednica ECB Christine Lagarde je novinarjem po seji sveta povedala, da razprave o nižanju obrestnih mer že zdaj ni bilo, so pa člani sveta sprožili razpravo o tem, kdaj bi bilo najbolje začeti rahljati denarno politiko. »A za to potrebujemo veliko več podatkov, ki jih bomo dobili v naslednjih mesecih,« je dejala.
»Smo sredi procesa umirjanja inflacije, napredek je dober in zaupanje v vrnitev inflacije k srednjeročnemu cilju se krepi. A nismo še v zadostni meri prepričani,« je dejala Francozinja. »Več bomo vedeli aprila, še bistveno več pa junija,« je dodala. Kot omenjeno, je prav šesti letošnji mesec tisti, ki ga trgi vidijo kot morebitno točko preloma.
Glede sledenja Federal Reserve pa je Lagarde rekla, da je svet ECB neodvisen od osrednjega ameriškega organa denarne politike. »ECB bo ravnala neodvisno. Naredili bomo, kar bo treba in ko bo treba,« je bila jasna.
ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Oboje je za tekoče leto popravila navzdol, kar je, ko gre za inflacijo, spodbudno znamenje.
Če je decembra lani za 2024 napovedovala povprečno letno inflacijo 2,7 odstotka, v 2025 in 2026 pa 2,1 in 1,9 odstotka, je zdaj napoved za letos popravila na 2,3 odstotka, za prihodnji dve leti pa na 2,0 in 1,9 odstotka. Februarja letos je bila letna inflacija po prvi oceni pri 2,6 odstotka.
Tudi projekcije inflacije brez energentov in hrane, torej osnovne inflacije, so bile popravljene navzdol in znašajo povprečno 2,6 odstotka za letos, 2,1 odstotka za 2025 in 2,0 odstotka za 2026. Čeprav se je večina meril osnovne inflacije nadalje znižala, ostajajo domači cenovni pritiski močni, kar je deloma posledica visoke rasti plač, pravijo v svetu, kjer pa obenem že opažajo umirjanje plačne dinamike. Februarja je bila osnovna letna inflacija pri 3,1 odstotka.
Gospodarska rast naj bi medtem namesto decembra predvidenih 0,8 odstotka letos dosegla 0,6 odstotka. V prihodnjih dveh letih naj bi nato pospešila na 1,5 oz. 1,6 odstotka, najprej ob pomoči zasebne porabe, pozneje pa naj bi okrevale tudi investicije. Napoved za prihodnji dve leti sicer ostaja bolj ali manj enaka kot decembra.
V svetu ECB ugotavljajo, da gospodarska dejavnost trenutno ostaja šibka, porabniki so še naprej previdni pri porabi, investicije ostajajo zadržane, izvoz pa zaradi umirjanja globalnega povpraševanja in v določeni meri tudi upada konkurenčnosti pada. A ankete istočasno že nakazujejo postopno okrevanje, ki ga bosta spodbujala padanje inflacije in nadaljnja rast plač. Sčasoma naj bi se umirili tudi omejevalni učinki višjih obrestnih mer, pričakuje se tudi okrevanje zunanjega povpraševanja.
