V enem najbolj pristnih evropskih srednjeveških mest so že dolga leta ponosni na zanimiv pasijonski čas, ki naznanja vstop v postno velikonočno obdobje in je povezan s pomladnim ciklom. Letošnje prireditve v okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona, s katerimi vzdržujejo tako imenovano pasijonsko kondicijo na poti do njegove vnovične uprizoritve, bodo še bolj posebne kot minula leta. Bliža se namreč leto 2026, ko bodo na škofjeloških srednjeveških ulicah in trgih uprizorili novo največjo gledališko predstavo na prostem v naši državi, v kateri sodeluje več kot 1000 prostovoljcev in približno 80 konj.
Po letih zatišja bo vnovična režija Škofjeloškega pasijona, ki je pomemben del slovenske in svetovne kulturne dediščine, prva po vpisu te žive mojstrovine na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva leta 2016. Na Občini Škofja Loka, ki je soorganizatorka prireditve, se nadejajo, da bo prireditev potekala tudi na prenovljenem Mestnem trgu. »Upamo, da bo Škofja Loka čez dve leti zasijala v vsej svoji pasijonski lepoti. Uprizoritvi pasijona smo bližje, kot se morda zdi na prvi pogled, saj smo že zagnali kolesje organizacijske strukture ter imenovanja odborov, vodij projektov in režiserja, ki bodo množico prostovoljcev koordinirali vse do zaključka projekta,« je pojasnil škofjeloški župan Tine Radinja.
Tudi letos izdelava butare velikanke
Po besedah župana so škofjeloški občinski svetniki pred mesecem sprejeli tudi sklep, da se strinjajo s prenosom stavbe nekdanjega nunskega samostana v središču mesta na občino Škofja Loka. »Z Nadškofijo Ljubljana smo v zadnjih pogovorih pred podpisom pogodbe o brezplačnem prenosu te stavbe, ki bo zelo pomembna tudi za Škofjeloški pasijon. Že danes namreč določene predele te stavbe uporabljamo za kostumografijo, medtem ko se v drugem delu stavbe pripravlja pasijonski center, kjer bodo skladišče in prostori za vaje, šivanje in pomerjanje pasijonskih oblačil,« je dejal Tine Radinja.
Škofjeloški pasijon sicer združuje pasijonce vseh štirih škofjeloških občin, zgodovinsko prireditev pa si je nazadnje – pred skorajda desetletjem – ogledalo približno 25.000 ljudi. Gre za uspešen kulturni, duhovni in turistični produkt, ki ga želijo organizatorji na čelu z Zavodom 973 in škofjeloškimi brati kapucini dvigniti na še višjo raven. Prizadevajo si za povečanje zanimanja tujih obiskovalcev, obenem pa načrtujejo tudi primerno svečano obeležitev 300-letnice Škofjeloškega pasijona – najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič. Pred tremi leti so namreč slavje preprečile omejitve v koronskem času.
Letošnji Dnevi Škofjeloškega pasijona so se sicer začeli že 17. februarja, prireditve pa bodo škofjeloški utrip zaznamovale vse do 20. aprila. V ospredju bodo pasijonska romanja, postne delavnice, pasijonske razstave, izdelava butaric in butare velikanke ter velikonočni koncert. x
