Državni svetniki bi morali danes glasovati o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije glede delovanja premierja Roberta Goloba, Gibanja Svoboda ter podjetij Gen-I in Star Solar, a do tega zaradi velike zmešnjave na seji, ki so jo zaznamovale tudi tehnične težave, nazadnje ni prišlo. Še preden je prišlo do glasovanja o samem predlogu glede preiskovalne komisije, je namreč interesna skupina negospodarskih dejavnosti zaradi kratkega časa za seznanitev z dejstvi predlagala glasovanje o tem, da se razprava in odločanje preložita. Državni svetniki so z 18 glasovi za in 15 proti to tudi izglasovali. Pri tem se je izkazalo, da sta za preložitev glasovala tudi glavni pobudnik preiskave iz vrst SDS Andrej Poglajen in svetnik iz vrst NSi David Klobasa, ki sta nato trdila, da sta to storila pomotoma. Oba naj bi menila, da se ne glasuje o umiku točke z dnevnega reda, pač pa o tem, ali naj svetniki o odreditvi preiskovalne komisije glasujejo tajno.
Andrej Poglajen o zmedi pri glasovanju:
Za piko na i zmešnjavi na seji je poskrbel predstavnik lokalnih interesov Matjaž Štolfa, ki je predlagal, naj se glede navedb državnih svetnikov preveri videoposnetek seje, ob nagovoru pa nehote zlomil govorniški pult. »Nisem nič kriv, gre za težke teme,« se je ob tem pošalil Štolfa.
Težave Matjaža Štolfa v videu:
Pult so morali zasilno fiksirati z lepilnim trakom:
Sledil je prvi premor, ob začetku nadaljevanja seje pa je nato Lotrič naznanil, da bo na predlog dveh svetnikov, Klobase in Poglajena, ponovno potekalo glasovanje o preložitvi te točke. Ker so številno zoper to protestirali, je prišlo do še enega odmora, v katerem je mandatno-imunitetna komisija na izredni seji opravila razpravo o dogodkih. Njihovo odločitev je predstavil državni svetnik Jože Smole, ki mu je pult govornice prav tako zgrmel iz rok. Ob smehu v dvorani je sporočil, da se člani komisije niso mogli poenotiti, kako je potekal sporni del seje. Zaradi tega je padla odločitev, da se do petka zjutraj sestavi magnetogram in na podlagi tega sklene, kako naprej. Predsednik DS Marko Lotrič je zaradi okoliščin prekinil sejo. Kdaj se bo nadaljevala, pa torej ni znano.
Jože Smole in nesrečni pult:
Poslanci morajo slediti volji državnih svetnikov
Predlagatelji preložitve so včeraj opozorili tudi na to, da državni svetniki sploh še niso dobili mnenja zakonodajno-pravne službe DZ o samem predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije. Je pa v zvezi s tem državni svet že v ponedeljek prejel dopis pooblaščenca družbe Gen-I, odvetnika Mirka Bandlja, ki trdi, da gre za zlorabo instituta parlamentarne preiskave in za hudo zlorabo državnega sveta kot državne institucije. Odvetnik zato meni, da bi bilo treba obravnavo zahteve zavrniti iz ustavnopravnih razlogov. Poglajen je sicer odvetnikov dopis označil za etično in moralno sporen pritisk na svetnike in svetnice. Preiskovalna komisija bi sicer v primeru izglasovanja pod drobnogled vzela domnevno finančno izčrpavanje podjetja Gen-I, ko ga je vodil Robert Golob, poslovanje podjetja Star Solar v lasti premierja s podjetji v državni lasti, na primer Borzenom, in pa domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda pred zadnjimi volitvami v državni zbor.
Ob tem spomnimo, da je predlog v državnem svetu nekakšen obvod stranke SDS, ker v NSi ne želijo prispevati podpisov za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije. Do spora med bivšima koalicijskima partnericama je prišlo kmalu po začetku dela novega državnega zbora. Jabolko spora je razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest v odborih in komisijah, ki so nujna za delovanje zakonodajne veje oblasti. Pod zahtevo za odreditev komisije bi se sicer v državnem zboru moralo podpisati najmanj 30 poslancev, stranka Janeza Janše pa jih ima 27. Če po drugi strani odreditev preiskave zahteva državni svet, o njej DZ ne glasuje, saj jo mora ustanoviti v skladu z ustavo. Poglajenov predlog je v DS prepričljivo potrdila interesna skupina lokalnih interesov, v kateri večino držijo člani blizu strankam SDS, SLS in NSi.
V SDS so opozicijske kolege NSi, naj prispevajo podpise, pozvali že dvakrat. V vrstah krščanskih demokratov ob tem vztrajajo, da bodo ustanovitev preiskovalne komisije podpisali, ko bodo poslanci SDS zasedli mesta v nadzornih komisijah državnega zbora in s tem v polni meri omogočili nadzor nad delom celotne vlade. V novem sklicu je opoziciji po preračunu strokovnih služb državnega zbora od skupno 21 pripadlo osem predsedniških mest – šest SDS in dve NSi. A je na kolegiju predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič prišlo do presenetljivega preobrata. Takrat je Jožef Horvat iz NSi predlagal amandma, po katerem bi mesto predsednika komisije za nadzor javnih financ pripadlo krščanskim demokratom in ne SDS. Dopolnilo so podprle vse poslanske skupine, z izjemo SDS, s tem pa je ta ostala brez predsedniškega mesta v omenjeni komisiji. Med vsemi delovnimi telesi v DZ namreč po poslovniku opoziciji pripada vodenje in večina članov v komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Novi Sloveniji pa se ni zdelo pošteno da bi največja opozicijska stranka vodila obe.
