Služba za preiskovanje letalskih nesreč, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo, je zaključila preiskavo tragedije na Dobravici pri Šentjerneju, v kateri je marca lani umrl 54-letni ljubiteljski pilot B. J. Kot je ugotovil glavni preiskovalec Toni Stojčevski, je pilot nad domačim krajem začel izvajati ostre zavoje, pri tem pa je večino časa letel pod dovoljenimi 300 metri višine. V težave se je zapletel, ko je med izvajanjem levega zavoja naglo spremenil smer in v desni zavoj zavil z ostrim nagibom (čez 60 stopinj), med zavojem pa je začel izgubljati višino leta. »Pilot je nato počasi zmanjševal nagib letala do višine tal, ko je letalo v blagem desnem nagibu približno deset stopinj trčilo v travnat teren dvorišča v neposredni bližini stanovanjskih hiš,« je zadnji manever opisal preiskovalec. Letalo je ob trku zagorelo, pilot pa je umrl že na kraju nesreče.
Deli razbitin letala in analiza podatkov o zrakoplovu niso pokazali nepravilnosti, ki bi lahko imele vpliv na tragično nesrečo, ki ji je po oceni preiskovalca botrovalo predvsem pilotovo neprimerno ravnanje: »Samovoljnost, kršitev letalskih predpisov, odstopanje od osnovnih VFR pravil letenja ter izvajanje letenja pod vplivom alkohola,« je v poročilu med posredne vzroke za nesrečo navedel Stojčevski, medtem ko je bil neposredni razlog za nesrečo »trk letala ob teren ob izvajanju manevra na mali višini«.
Ni bil usposobljen za večje obremenitve
Manevri, ki jih je pilot izvajal, sicer zahtevajo visoko raven psihofizične kondicije in kontinuirano vzdrževanje letalskih kvalifikacij za izvajanje manevrov z večjimi (G) obremenitvami, za kar pilot ni bil usposobljen. Gre za obremenitve, v katerih pilot z večjim naprezanjem ohranja nos letala na horizontu.
»Pri spremembi nagiba iz levega v desni ostri zavoj je prekril vizualni kontakt s terenom, ki ga je imel na strani levega krila. Pri manevru ni zagotovil zadostne G obremenitve, da bi ohranil tako kritično višino leta. V nadaljevanju manevra je pilot zmanjševal nagib, medtem ko je izgubljal višino leta tako, da je bil prvi trk letala ob teren z vrhom desnega krila in spodnjega dela trupa,« je v analizi zapisal preiskovalec Stojčevski, ki je ugotovil, da je pilot manever izvajal s približno 200 kilometri na uro potovalne hitrosti, v desni zavoj pa je usodno zavil na višini slabih 60 metrov. To pomeni, da je pred nesrečo letel bistveno pod najnižjo dovoljeno višino leta, ki po letalskih predpisih znaša 300 metrov nad terenom. Ultralahko motorno letalo TL – Ultralight Stream za nameček ni odobreno za izvajanje akrobatskih manevrov, za kar se šteje vsak namerni manever, ki vključuje nenadno spremembo višine letala, nenormalno višino ali nenormalen pospešek, ki ni potreben za normalen let. Da je pilot nevarni manever izvajal pod vplivom alkohola, je potrdilo obdukcijsko poročilo inštituta za sodno medicino.
