Poglejmo naslednji primer, projekt izgradnje vetrne elektrarne v Kalšah na Pohorju. Višina stolpa bi bila 85 m, premer lopatic (krakov) 82,30 m, dolžina kraka je torej 41,15 m, maksimalna višina vetrne elektrarne s krakom pokonci pa 126 m, kot je navedeno v vlogi. Teža turbine in lopatic, nameščenih na vrhu stolpa, ni navedena, pa je pomemben podatek že zaradi statike. Namreč, ocena teže je okrog 60 ton (povprečen tank), kot sledi iz podatkov v literaturi. Železobetonski temelj ima premer 15 m.
In zdaj sledi šok za vsakega, ki ima vsaj malo predstave o dimenzijah objekta in njegovih delih. Odgovorni projektant podpisuje trditev in investitor pri tem vztraja, da lahko vetrnico zgradijo na parceli 20 krat 20 m, z dostopno neurejeno potjo 90 krat 3 m. Upravni enoti s pritožbo odrekajo pravico, da proglasi projekt izgradnje za tehnično neizvedljiv, češ da se ne sme vtikati v strokovne rešitve.
Projektant je skušal preslepiti upravno enoto še s tem, da saj bodo vetrnico gradili s pomočjo plezalnega žerjava. Plezalni žerjav, ki je težak več deset ton, je treba seveda prej pripeljati in sestaviti ob lokaciji vetrnice, za kar je po navedbah proizvajalca potrebna površina nekaj sto kvadratnih metrov ravne površine in pomožno dvigalo. Obenem tak žerjav začne plezati šele, ko je nameščen na več metrov stolpa. Helikopterji se ne uporabljajo. Med robom temelja in mejo parcele je le 2,5 m. Da o izdelavi železne konstrukcije in betoniranja temelja ne govorimo. Skratka, kot bi se projektant norca delal iz gradbene in strojne stroke.
Alpe Adria Green, stranski udeleženec v postopku, ga je prijavil Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, v skladu z disciplinskim pravilnikom ZAPS, junija 2023. Do danes brez odziva, kar pomeni, da je luknja v zakonu popolna. Črna luknja. Odgovornosti ne moreš izterjati. Vabim javnost in strokovnjake, da svetujejo, kako iz črne luknje.
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
