Ko sta vajeti na notranjem ministrstvu in policiji leta 2022 prevzela Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav, se je ugled policije v javnosti ponovno dvignil po pravem kolapsu, ki ga je policija doživela v javnosti v času prejšnje Janševe vlade (2020–2022). Zato se lahko Boštjanu Lindavu državljani zahvalimo za pokončno in pošteno ter strokovno delo v celotni njegovi karieri. Zaradi Lindava, Bobnarjeve in Čelika je policija pri nas v njihovem obdobju uživala izredno velik ugled pri ljudeh, kar je vsekakor nenavadno, da državljani tako visoko spoštujejo in zaupajo temu državnemu organu. Danes pa je ugled policije zaradi nasilniškega poseganja v njihovo avtonomno delo s strani politike nedvomno precej upadel. Glavni krivec za tak upad ugleda tega izredno pomembnega represivnega in obrambnega organa v Sloveniji pa je prav predsednik vlade Robert Golob. Vprašamo se lahko, kaj je v ozadju teh motivov za rušenje avtonomnosti in zakonitega delovanja policije. Zelo zaskrbljujoče pa je, da se je v politične igre v zadnjem času vmešala tudi Sova, ko so skupaj s politiko režirali diskreditacijo dveh ključnih ljudi na notranjem ministrstvu, Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava. V zvezi s tem se je pred časom oglasila tudi predsednica države. O parlamentarnih preiskavah in komisijah pa nima smisla izgubljati besed. Tudi KPK, ki je pravosodju odstopil ta primer vmešavanja politike v delo policije, je pod vprašajem. Dosedanja praksa dolgotrajnih sodnih postopkov v samostojni Sloveniji pa kaže, da bo tudi ta primer šel na smetišče zgodovine.
Zaradi korupcije je že veliko držav padlo v socialni in politični kolaps, tudi do državljanskih vojn je prišlo. Za Slovenijo pa velja, da je po osamosvojitvi zavozila delovanje pravne države takrat, ko se je pometlo pod preprogo orožarsko afero, kar je bil začetek in signal za vse kasnejše korupcije. Moto teh sodobnih političnih kriminalcev je: »Kaj nam pa morete!« Neki minister je celo izjavil: »Sodniku bomo jajca strli.« Zaradi vsega tega Slovenci danes živimo veliko slabše, kot bi sicer lahko glede na naše potenciale.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
