Dokazano je, da resničnih podatkov o izrabi odmorov in delovnega časa ne daje oziroma ne evidentira eno od ministrstev te iste Golobove vlade. Ministrstvo za zunanje zadeve je priznalo, da ne vpisujejo resničnih podatkov o odmorih in torej o delovnem času, temveč vpisujejo podatke avtomatično, da torej le zadostijo zakonu. To bi moralo biti dovolj, da bi Meščevo ministrstvo priznalo napako in ne bi vztrajalo pri zakonu, ki nima smisla.
Avtomatično in tako, da nima zveze z resnico in z dejanskim stanjem, ustanove in podjetja beležijo vse, kar od njih zahteva ta zakon. Ne samo odmore. Sistemsko upoštevajo vladno logiko: nista važna resnica in smisel. Temu nesmislu od zakona so se prilagodili. Ni bilo težko. Ne za poštene ne za lopove. S tem, da so zadnji gotovo še najbolj od vseh previdni, da pri vodenju evidenc ne naredijo prav nobene »napake«. Tako hitro kot ministrstvo za zunanje zadeve jih pri beleženju odmorov ne bi nikoli našli.
Evidenca delovnega časa ni orodje za boj proti kršitvam in kriminalcem. Evidenca delovnega časa je orodje za povečanje produktivnosti, za odkrivanje primanjkljajev, za odkrivanje rezerv, za prerazporeditve in optimizacijo dela. Evidenca je poslovno, ne pa kaznovalno orodje. Zato imajo podjetja evidence tudi, če jim jih ne predpiše zakon.
