Organizacija 38 večinoma razvitih držav, med katerimi je tudi Slovenija, je danes objavila svojo zimsko vmesno napoved. Ta ne vsebuje napovedi za OECD in njene članice, pač pa za najpomembnejša svetovna gospodarstva in za gibanje globalnega BDP. Ta naj bi se tako po najnovejših pričakovanjih organizacije s sedežem v Parizu letos okrepil za 2,9 odstotka, potem ko je lani svetovna gospodarska rast po sedanjih ocenah dosegla 3,1 odstotka.
Tokratna napoved je za 0,2 odstotne točke višja od tiste iz zadnjega celovitega poročila o gospodarskih obetih članic OECD in svetovnega gospodarstva iz novembra lani. V veliki meri gre to pripisati bistveno boljšim obetom za največje svetovno gospodarstvo, torej ZDA. Tam naj bi tako letos zabeležili 2,1-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,6 odstotne točke izboljšana napoved. Lani se je ameriško gospodarstvo po prvih ocenah okrepilo za 2,5 odstotka.
Slabše ocene za območje evra
Slabše so medtem ocene rasti za evrsko območje. Če je lani skupna rast evrskih držav po prvih ocenah dosegla vsega 0,5 odstotka, naj bi letos znašala še vedno šibkih 0,6 odstotka, to pa je za 0,3 odstotne točke slabše od napovedi iz novembra lani.
OECD tako pričakuje za 0,3 odstotne točke nižjo rast nemškega gospodarstva, ki naj bi se po lanskem 0,1-odstotnem krčenju letos povečalo le za 0,3 odstotka, Franciji pa po novem napoveduje 0,6-odstotno krepitev BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj od novembrske napovedi. Lani se je francosko gospodarstvo po sedanjih ocenah povečalo za 0,9 odstotka. Italiji medtem OECD še naprej napoveduje 0,7-odstotno rast, kar bi bilo enako povečanje kot lani. Prav za toliko naj bi se letos okrepilo tudi gospodarstvo Združenega kraljestva, 1,0 odstotka pa naj bi se povečal BDP na Japonskem. Obe napovedi ostajata enaki kot novembra.
Skupina 20 največjih svetovnih gospodarstev (G20) naj bi letos zabeležila enako rast kot svet, torej 2,9-odstotno. To je za 0,1 odstotne točke višja napoved kot novembra. OECD ni bistveno spreminjal niti napovedi za velika razvijajoča se gospodarstva. Kitajska naj bi tako na primer. tudi po sedanjih ocenah letos zabeležila 4,7-odstotno gospodarsko rast, Indija pa 6,2-odstotno.
Za 2025 OECD napoveduje triodstotno rast svetovnega gospodarstva in tako ostaja pri novembrski napovedi. Enako rast naj bi beležila tudi skupina G20. Medtem ko naj bi se rast evrskega območja pospešila na 1,3 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke slabše pričakovanje kot novembra lani, pa naj bi se rast v ZDA upočasnila na 1,7 odstotka, pri čemer te ocene organizacija glede na napovedi iz novembra ni spreminjala.
Nemška gospodarska rast naj bi se pospešila na 1,1 odstotka, francoska, italijanska in britanska pa na 1,2 odstotka. Na Kitajskem naj bi se rast upočasnila na 4,2 odstotka, v Indiji pa pospešila na 6,5 odstotka.
Inflacija naj bi se postopno umirjala
V odsotnosti večjih šokov na strani ponudbe naj bi se postopno umirjala inflacija, ki je bila v zadnjih letih zgodovinsko gledano visoka. Če naj bi letos v skupini G20 v povprečju še dosegla 6,6 odstotka in bila tako za 0,3 odstotne točke višja kot lani, pa naj bi v 2025 zdrsnila na letno povprečje 3,8 odstotka, pri čemer naj bi do konca prihodnjega leta v vseh večjih gospodarstvih upadla na ciljno raven. V evrskem območju in v ZDA naj bi v 2025 že tudi v povprečju dosegala blizu dveh odstotkov, letos pa naj bi znašala 2,6 oziroma 2,2 odstotka.
A tako napovedi za inflacijo kot za gospodarsko rast se soočajo s precejšnjimi tveganji, ki izvirajo iz vse večjih geopolitičnih napetosti po svetu. Trenutno je v ospredju vojna med Izraelom in Hamasom ter s tem povezana trenja na Bližnjem vzhodu, ki že vplivajo na svetovne trgovinske tokove in oskrbne verige. Uresničenje teh tveganj bi lahko močno zamajala pričakovana gibanja.
Če pa bo razvoj dogodkov potekal vsaj približno po napovedih, pa v OECD pričakujejo, da bodo centralne banke ob ohranjanju pretežno omejevalne narave denarne politike lahko vsaj nekoliko prilagodile obrestne mere. Države medtem v organizaciji pozivajo k preudarni in pametni javnofinančni politiki, ki vlaga v investicije za rast produktivnosti in s tem krepitev odpornosti na šoke.
