»Poslušati očitke o tem, da naj bi ta člen, ta stavek v tem členu, ki bo seveda umaknjen, ampak ki naj bi v približno 100 novih hišah omejeval biomasne kotle v prihodnosti, ogrožal slovenskega kmeta, je res smešno. Sploh upoštevajoč vso zakonodajo, ki je bila sprejeta pod prejšnjo vlado in ki je že danes veljavna,« je dodala.
Predsednik vlade Golob je sicer v ponedeljek napovedal, da bo vlada predlagala umik določil glede naprav na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novogradnjah v strnjenih naseljih. Določila glede zemeljskega plina pa naj bi v predlogu ostala.
V NSi vztrajajo pri ideji o referendumu
V SDS ne bodo podprli predloga novega energetskega zakona, v NSi pa predlagajo posvetovalni referendum. Kot so na današnji seji DZ poudarili v predstavitvi stališč poslanskih skupin, nikakor niso proti nizkoogljičnim virom energije, a morajo biti ukrepi razumni in ne na plečih ljudi. V koaliciji vztrajajo, da predlog vsebuje premišljene rešitve.
Vlada je ob pripravi predloga energetskega zakona spregledala vlogo lesne biomase pri cenovno dostopnem ogrevanju številnih gospodinjstev, je dejal Janez Žakelj (NSi). »Les je pač v Sloveniji pomembna surovina, energetska revščina že tako ranljivih skupin pa je nevarnost, ki se ji moramo za vsako ceno izogniti,« je poudaril. Ponedeljkovo napoved predsednika vlade Roberta Goloba, da bo vlada predlagala umik določbe glede peči na lesno biomaso, je označil kot »rezultat hitre in odločne akcije Nove Slovenije.«
Poudaril je, da se ne bodo ustavili, dokler ne bodo prejeli konkretnih zagotovil, da bodo njihove zahteve izpolnjene. Danes so vložili tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonskem predlogu. DZ bo pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka moral tako najprej odločati o njihovem predlogu.
Obnovljivi viri energije so zaradi velike podvrženosti naravnim vplivom zelo nezanesljivi, zato mora država poskrbeti za alternative oziroma zastopanost vseh virov v sistemu, je dejal Franc Rosec (SDS). To sta tudi lesna biomasa in zemeljski plin. Opozoril je, da je bilo za vgradnjo plinskih naprav v ne tako oddaljeni preteklosti mogoče prejeti subvencijo, saj je uporaba sodobnih plinskih kondezacijskih peči znatno pripomogla k zmanjševanju onesnaženja zraka.
Koalicija: Zakon prinaša varovala za zeleni prehod
Sara Žibrat iz Gibanja Svoboda je NSi očitala, da želi z referendumom pod vprašaj postaviti varstvo okolja in s tem prihodnost mlajših generacij. »Gre za populistično manipuliranje z namenom mobilizirati volilno bazo za evropske volitve. Oprostite, ampak kot mladi osebi mi gre pri tem na bruhanje,« je dejala.
Kot je dejal Predrag Baković (SD), je tudi zanje socialna varnost prebivalstva na prvem mestu, a pričakujejo, da bo vlada z novimi in že napovedanimi dopolnili zagotovila še dodatna varovala za finančno vzdržen zeleni prehod. »S tem mislimo predvsem na to, da bo vsakdo od nas imel možnost sčasoma preiti na rabo okolju prijaznejših energentov, ki so okolju prijaznejši, ne da bi pri tem bil socialno ogrožen,« je dodal.
Po besedah Nataše Sukič (Levica) boj proti podnebnim spremembam ni možen brez ukrepov, kot so takšni na področju malih kurilnih naprav. Opoziciji je očitala, da v iskanju podpore pred bližajočimi se evropskimi volitvami zavaja javnost in jo straši z lažnimi informacijami. Problematiko onesnaženosti zraka iz malih kurilnih naprav je treba po mnenju Levice reševati z zamenjavo starih kurilnih naprav z novejšimi, občine pa bi morale obenem v okviru neprofitne javne službe razvijati sisteme daljinskega ogrevanja.
Ob vladni predstavitvi zakonskega predloga je v delu javnosti in politike završalo ob določilih o prepovedi vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah, omejitvah pri podeljevanju koncesij za distribucijo plina in prepovedi vgradnje peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, kakor jih bi na podlagi enotne metodologije določile občine.
Preberite tudi: Golob bi prepovedal ogrevanje na plin in olje
