Primerjati skakalne šampione, ki so nastopali v različnih obdobjih, in vrednotiti njihove dosežke je nepošteno. Vsak ima svoj pogled na to, kdo je najboljši. A pogled na številke jasno pove, da bo Stefan Kraft po koncu kariere zagotovo umeščen v sam vrh seznama uspehov v smučarskih skokih. Zdaj, ko je pretekli konec tedna prvič postal še svetovni prvak v poletih, je le še korak bližje, da postane največji med največjimi. Kljub vsem uspehom Avstrijec ostaja realen in skromen ter odprt za vprašanja novinarjev in navijačev.
Rojen za smučarske skoke
Že od otroštva je nekoliko drugačen od svojih vrstnikov. Avstrijski smučarski skakalci so znani po tem, da se na mladinskih tekmovanjih raje držijo sami zase znotraj svoje reprezentance. Stefan Kraft je bil drugačen. Vedno je z veseljem spregovoril tudi s Slovenci in bil veliko bolj odprt, nikoli se ni obnašal zvezdniško. Povsem enako se obnaša tudi pri 30 letih, ko ima za seboj že rekordno število uvrstitev na zmagovalni oder v svetovnem pokalu (109), 13 kolajn z nordijskih svetovnih prvenstev in pet s svetovnih prvenstev v poletih.
Tridesetletni Salzburžan je v svetovnem pokalu debitiral 6. januarja 2012 v domačem Bischofshofnu in bil 54. Eno leto kasneje je na skakalnici domačega kluba prvič stopil na oder za zmagovalce. Od takrat naprej ni minila sezona svetovnega pokala, da komaj 170 centimetrov visok in 56 kilogramov težak mojster letenja ne bi vsaj enkrat skočil med najboljše tri. Zaradi nižje rasti je njegova postava idealna za smučarske skoke, saj v letni fazi, kjer je med najboljšimi na svetu, lažje popravi napake, ki se pojavijo, in ga te ne kaznujejo toliko kot višje tekmece. »Vesel sem, da imam ta skakalni gen in da se vedno pokaže takrat, ko ga najbolj potrebujem,« je bil Stefan Kraft v soboto presrečen ob novem velikem uspehu v svoji karieri. Idealno se je razpletla tudi njegova kariera, saj je uspehe začel dosegati, ko sta v Avstriji za velika zvezdnika tega športa veljala legendarna Gregor Schlierenzauer in Thomas Morgenstern. Vedno se je zdelo, da je bil nekoliko v njuni senci, ves čas pa je počasi uveljavljal svoje mesto in tudi po njunem odhodu je ostal enak kot pred tem, le da je bil kar naenkrat prvi mož ekipe. »Ko je bil majhen, pravzaprav ni hotel skakati. Vedno je govoril, da bo inženir, saj se je veliko igral z lego kockami. Vesel sem, da je imel pri sebi ves čas tudi smuči in se je razpletlo, kot se je,« je nad svojim sinom navdušen oče Rene Kraft.
Ve, kaj mu manjka
Ob vseh naštetih uspehih je Stefan Kraft na najboljši poti, da še tretjič ob koncu sezone dvigne veliki kristalni globus najboljšega skakalca zime. V svojih vitrinah ima tudi mali kristalni globus najboljšega letalca, z 253,5 metra je lastnik svetovnega rekorda, ki ga je leta 2017 postavil v Vikersundu. Leta 2015 je v zrak dvignil zlatega orla za zmago na novoletni turneji. Ko je na zadnji tekmi svetovnega pokala v Zakopanah zmagal, je postal najuspešnejši skakalec v zgodovini po številu uvrstitev na zmagovalni oder. Pred tem si je s 108 stopničkami mesto delil z legendarnim Jannejem Ahonenom. Z vedno resnim Fincem ima še eno skupno točko, ki jo želi spremeniti. Ahonen v svoji karieri nikoli ni prišel do posamične kolajne na olimpijskih igrah, to pa je tudi še edina skakalna lovorika, ki manjka Stefanu Kraftu.
»Moj naslednji cilj je naslednje svetovno prvenstvo v poletih, kamor sem zdaj že uvrščen. Največji cilj pa je jasen. Najboljši si želim biti na olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo leta 2026,« ob vseh uspehih Kraftu ne zmanjka motivacije, čeprav ima že nekaj let veliko težav z bolečinami v hrbtu. Od aktivnih skakalcev se s povsem polno vitrino lovorik lahko pohvalita le Poljak Kamil Stoch in Slovenec Peter Prevc.
Kraft je zelo zavzet tudi za spremembe v športu in se vedno hitro prilagaja. Med drugim podpira idejo direktorja svetovnega pokala Sandra Pertileja o premični skakalnici, ki bi jo lahko postavljali sredi velikih mest. »To bi bilo zelo zanimivo. Ne vem pa natančno, kako bi to izvedli z vetrom. Pa tudi, star sem že 30 let, tako da se mi zdi, da tega nikoli ne bom doživel,« Kraft ne bi imel nič proti, če bi nekoč v karieri nastopil na nogometnem stadionu v Braziliji, kar je ideja Sandra Pertileja. Novost pa je tudi letos uvedel v svoj pripravljalni program. Prvič je izkoristil status šampiona in kljub pomislekom glavnega trenerja Andreasa Widhölzla se je poleti odpravil na šesttedenski dopust, kar so bile njegove najdaljše počitnice v karieri. Z ženo Mariso sta praktično obkrožila svet, pomanjkanje treninga pa se Kraftu v tej sezoni prav nič ne pozna.
