Skladno z dogovorom, ki sta ga Rim in Tirana sklenila novembra lani, bi Italija v pristaniškem mestu Shengjin na severu Albanije zgradila sprejemni center za migrante, kjer bi obravnavala prošnje prosilcev za azil, rešenih na morju. V sprejemnem centru v vasi Gjader pa bi izvajali druge postopke. Oba centra, s katerima bi upravljala Italija, naj bi po uradnih ocenah sprejela do 3000 migrantov na mesec.
S prvima centroma za identifikacijo in sprejem migrantov v drugi državi želi Italija po lastnih navedbah pospešiti obravnavo prošenj za azil ali morebitne repatriacije, medtem ko se sooča s povečanim številom prebežnikov preko Sredozemskega morja.
Dogovor je sprožil obsežne kritike opozicije in zagovornikov človekovih pravic tako v Italiji kot v Albaniji. Nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je ta teden opozorila, da bi lahko dogovor kršil obveznosti Italije po mednarodnem pravu in pravice migrantov.
Migracijski dogovor preučuje tudi albansko ustavno sodišče. Nanj se je obrnila albanska konservativna Demokratska stranka, ki trdi, da je premier Edi Rama dogovor z italijansko kolegico Giorgio Meloni sklenil brez odobritve predsednika države in brez posveta z Združenimi narodi. Povrhu ta ni bil objavljen v uradnem listu. Obsodili so ga kot kršitev ustave in mednarodnega prava na področju človekovih pravic in svoboščin. Albanska vlada medtem vztraja, da pravice tistih, ki jih bodo italijanske oblasti poslale v Albanijo, ne bodo kršene.
V skladu z albansko zakonodajo mora ustavno sodišče, ki je decembra začasno preprečilo ratifikacijo dogovora v parlamentu v Tirani, odločitev sprejeti v treh mesecih po vložitvi pritožbe oziroma v tem primeru do 6. marca. Obstaja možnost, da bo sodišče odločitev sprejelo že pred rokom.
Italijanska premierka je ob nastopu položaja leta 2022 obljubila, da bo ustavila migracije. A število migrantov, ki preko Sredozemskega morja pridejo v Italijo, je odtlej naraslo s 105.000 leta 2022 na skoraj 156.000 lani.
