V torkovem jutru se je Dubaj kopal v smogu. Izpuhi tisočerih avtomobilov so dušili mesto v puščavi in med nebotičniki velikih globalnih korporacij ustvarjali strupeno oranžno meglico, medtem ko so na njegovem robu voditelji že trinajsti dan razpravljali, kako rešiti goreči planet, da bo za vse pravično. Tehtali so, katere besede bi bilo najprimerneje zapisati v končnem dogovoru, da bodo prebivalci Marshallovih otokov pomirjeni in da Savdska Arabija ali Egipt ne bi bil preveč oškodovan. Ko bodo naposled našli besede, ki nikogar ne bodo navdajale s pretiranim optimizmom, a tudi nikogar pretirano ujezile, si bodo ministri 198 držav članic Združenih narodov vnovič segli v roke in zadovoljno sedli na letala, saj bo minil še en dogodek, po katerem se ne bo nič spremenilo. Podnebni vrh je bil vedno farsa.
Anja Hreščak (Foto: Tomaž Skale)
Odkar so se leta 1992 voditelji prvič zbrali, da bi rešili goreči in smrdeči planet, je človeštvo v ozračje spustilo več ogljikovega dioksida kot v vsej svoji prejš...