Franc Pinter se je rodil 24. decembra 1953 očetu Francu in materi Ljudmili. Odraščal je z že pokojnim bratom Milanom. Šolal se je v Slovenski Bistrici, potem na poklicni elektroinštalaterski šoli v Mariboru. Med letoma 1971 in 1977 je bil zaposlen v steklarni v Slovenski Bistrici. Leta 1977 se je v prometni nesreči poškodoval. Po rehabilitaciji se je leta 1978 upokojil. Že med rehabilitacijo se je seznanil s parašportom. Leta 1986 se je odločil in se povsem posvetil parastrelstvu, kjer je bil vrsto let v samem svetovnem vrhu.
Leta 1991 je v Avstriji prišel do norme za svoje prve paralimpijske igre v Barceloni (1992). Nastopil je na osmih paralimpijskih igrah (Barcelona, Atlanta, Sydney, Atene, Peking, London, Rio in Tokio) in osvojil štiri medalje za Slovenijo: tri srebrne (Atlanta, Sydney in Atene) in bronasto (Peking), vse z zračno puško stoje.
»Dovolim si napisati »moj«, kajti res je bil moj in dovolim si domišljati, da tudi jaz malo njegova. 28 let je trajal ta odnos med njim kot športnikom in mano kot trenerko. To je bil odnos, ki je spletel tako močno vez, kot jo lahko splete le šport. Zato danes zelo boli. Ančo, ni bil še tvoj čas, nikakor ne. Kljub težavam zadnje čase si odšel nepričakovano. In ja, tako kot dostikrat ni bilo čisto fer, da si za tiste drobne decimalke izgubljal medalje, tudi tole ni pošteno. Ni fer. A če sva pri decimalkah lahko kaj popravila, tukaj ne moreva. Dragi Ančo, počivaj v miru,« je velikemu športniku v slovo napisala Polona Sladič, danes trenerka strelke Žive Dvoršak.
Ančo, kot so ga klicali v strelskih krogih, je bil tudi evropski in svetovni prvak ter zmagovalec svetovnega pokala v parastrelstvu. V Društvu paraplegikov Podravja je vodil strelsko sekcijo in sodeloval v organih društva. V strelskem društvu Impol je nad športom navduševal mlade. x vl
