Članice EU so se v začetku lanskega decembra dogovorile o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z vsaj 15 odstotki. Svet EU je nato 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo, ki jo morajo države članice v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca letošnjega decembra.
Kot je danes poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, gre za povrhnji davek, ki ga ne smemo enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb. Nova obdavčitev po navedbah ministrstva naslavlja davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.
Multinacionalke se izogibajo plačilu davkov
Gre za problematiko, na katero opozarjajo že leta, je dejal Soniboj Knežak (SD). »Že več let izpostavljamo to izogibanje multinacionalk, ki ne samo Sloveniji, temveč tudi drugim državam Evropske unije poberejo večmilijardne zneske,« je poudaril. Ukrep bo po ocenah Monike Pekošak (Svoboda) zaščitil tudi slovenska podjetja, ki težko konkurirajo večjim korporacijam. »Velikokrat se res dogaja, da zaradi preusmeritve prometa in dobičkov v države, kjer so obdavčitve manjše ali celo ničelne, država ne pobere tistih sredstev, ki bi jih morala,« je dejala. »Zelo pomembno je, da se vsi zavedamo, da je izogibanje davkom pravzaprav pot v zmanjšano kakovost življenja. Zmanjšuje namreč sredstva, ki jih imamo za šolanje, zdravstvo in infrastrukturo,« je dodala.
Po predlogu se z novim povrhnjim davkom obdavči vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.
Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od desetih milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.
Zakon naj bi se začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.
