Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da v Sloveniji poleti dnevno potrebo po vitaminu D, sicer enem ključnih mikrohranil za naše telo, zadovoljimo s soncem. Kot pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, internistka in endokrinologinja, je vitamin D potreben predvsem za razvoj okostja pri otrocih in mladostnikih ter za vzdrževanje kosti pri odraslih. Je ključen za vzdrževanje ravni kalcija in za njegovo presnovo v telesu. Zelo pomemben, še posebej pri nosečnicah, je tudi zato, ker spodbuja prirojen imunski sistem, s katerim se borimo proti akutnim okužbam, in pomaga preprečiti virusom ali bakterijam vdor v telo, pa tudi za preprečevanje pretiranega imunskega odziva in razvoja avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, astma, kronična vnetna črevesna bolezen, avtoimunske bolezni ščitnice, revmatoidni artritis ipd. »Nove slovenske smernice, ki so v končni fazi priprave, bodo priporočale 800–1000 IE (20–25 μg) vitamina D na dan za vzdrževanje normalnih ravni tega vitamina pri normalno prehranjenih prebivalcih Slovenije. Za tiste s čezmerno telesno težo in debelostjo bo priporočena dnevna količina 2000 IE (50 μg), za zelo debele celo več,« je pojasnila prof. dr. Marija Pfeifer.
Kako pozimi nadomestiti količine vitamina D?
Potrebam po vitaminu D poleti zadostimo že s 15-minutno izpostavljenostjo soncu. Pozimi pa moč sončnih žarkov ne omogoča naravnega tvorjenja tega vitamina v našem telesu. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi, da je njihova študija pokazala, da v razširjenem zimskem obdobju (od novembra do aprila) Slovencem pogosto primanjkuje vitamina D. »Pri več kot 80 odstotkih prebivalcev smo ugotovili pomanjkanje tega vitamina, pri približno 40 odstotkih pa celo hudo pomanjkanje,« pravi Pravst. »Razlog za to je v majhnem vnosu vitamina D s hrano, ki je pozimi tako rekoč edini vir tega vitamina. Povprečni dnevni vnos pri prebivalcih Slovenije je namreč manjši od 3 µg, kar je bistveno manj od priporočenega.«
»V raziskavo smo vključili 292 oseb, ki smo jim pozimi in poleti s preiskavo krvi določili preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa smo delali meritve barve kože in izpostavljenosti soncu ter spremljali njihov življenjski slog. Po pričakovanjih je bila pozimi prevalenca pomanjkanja zelo visoka, ob čemer je bil kot najmočnejši dejavnik tveganja določen višji indeks telesne mase. Udeleženci z debelostjo so imeli kar približno osemkrat večje tveganje za pomanjkanje vitamina D. Tudi predhodni rezultati projekta so pokazali, da je tej skupini smotrno priporočiti večje dnevne odmerke,« ugotavlja dr. Pravst.
Previdnost pri nakupu prehranskih dopolnil
Da bi potrebam po vitaminu D zadostili tudi v hladnejših mesecih, mnogi posegajo po prehranskih dopolnilih. Ker pa prehranski dodatki niso podvrženi enako strogemu in rednemu nadzoru kot zdravila, se poraja vprašanje, ali so res vsa dobra izbira. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so testirali 26 prehranskih dopolnil z vitaminom D, ki so med sodelujočimi v njihovi spletni anketi najbolj priljubljena. Večina rezultatov je dobrih, a razlike obstajajo, zato previdnost pri nakupu ni odveč, opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Eden najcenejših izdelkov je bil celo ocenjen kot najboljši. Rezultati primerjalnega testiranja prehranskih dopolnil z vitaminom D so objavljeni na spletni strani ZPS.