Kitajski uspeh na področju električnih avtomobilov je del več desetletij stare stave, ki se premika v zaključno fazo. Namesto lovljenja tradicionalnih znamk, so stavili na nove tehnologije. Načrt je hkrati ponujal alternativo hudi odvisnosti Kitajske od uvoza nafte iz tujine. Oblasti so spodbujale razvoj baterijske industrije in tudi proizvajalce avtomobilov. Na Kitajskem trenutno deluje okoli 300 podjetij, ki izdelujejo električne avtomobile. Veliko jih ne bo preživelo. Tista, ki bodo, pa so z optimiziranimi dobavnimi verigami, nizkimi stroški dela in nizkimi cenami v dobrem položaju za naskok na zahodne trge, kjer njihov delež že lepo raste.
BYD je tudi drugi največji proizvajalec avtomobilskih baterij na svetu. Naredijo jih toliko, da jih prodajajo konkurentom. Tudi Tesli. Pri tem ne gre za poceni izdelke, temveč za revolucionarne tehnologije. Že leta 2020 so v prodajo poslali baterije iz litijevega železovega fosfata, ki so veliko bolj varne od običajnih litij-ionskih baterij, hkrati pa omogočajo dolg doseg vozil. BYD proizvaja tudi polprevodnike in oblazinjenje za sedeže. Evropski proizvajalci medtem razmišljajo zlasti o zniževanju stroškov proizvodnje, pri čemer Renault načrtuje kar 40-odstotni rez v stroške proizvodnje električnih vozil.
Američani so na kitajski pohod odgovorili s 27-odstotnim davkom na uvoz, kar je zadušilo interes potrošnikov. V EU je ta davek 10-odstoten. EU je svoji industriji medtem tudi postavila ultimat, naj od leta 2035 ponuja le še brezizpustna vozila. BYD je dokaz, da se v 12 letih da narediti veliko. Gotovo pa pomaga, če obstaja širši geostrateški načrt. Idealna bi bila stava na povsem novo tehnologijo, ki ne bi bila odvisna od tujih surovin, ko bi morala EU na tehtnico postaviti varnost, civilizacijske vrednote in ekonomski interes. Takšnega eksperimentiranja od tradicionalnih znamk ne gre pričakovati. Gre za domeno zagonskih podjetij, ki lahko z množičnostjo v krajšem času preizkusijo več pristopov in spodletijo z manj daljnosežnimi posledicami. Ta sektor pa v EU ni razvit, medtem ko na področju izdelave baterij, ki bi morala biti že razvita, v EU vodijo prav zagonska podjetja. Načrti za povečanje proizvodnje polprevodnikov v EU so sicer ambiciozni, a tudi šele v fazi izgradnje. Na kratki rok v EU zato kaže zlasti na partnerstva s Kitajci in omejevanje uvoza kitajskih konkurentov. Komisija je prejšnji mesec že sprožila preiskavo domnevno spornih kitajskih državnih subvencij za zniževanje cen vozil. Če z ugotovitvami ne bo zadovoljna, bi lahko tudi EU konec prihodnjega leta uvedla višji davek na uvoz kitajskih vozil. x
