Ustavno sodišče je junija presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložili, da mora neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto.
Tega se nadejajo tudi v Sodnem svetu, ki je že sprejel stališče, da vztraja pri uresničitvi junijske odločbe ustavnega sodišča, po kateri »morata vlada in državni zbor v z ustavno odločbo določenem roku pripraviti in sprejeti ustrezen ustavno skladen zakon«, so izpostavili v odgovoru za STA. O sodniških plačah bo sicer govor tudi na izrednem občnem zboru sodniškega društva prihodnji teden.
V pričakovanju sprememb sodniške zakonodaje
Na današnji seji sveta pa bodo izmenjali tudi informacije in stališča o spremembah sodniške zakonodaje, ki pomenijo eno večjih reform v sodstvu. Gre za predloge zakonov o sodiščih, sodniški službi ter noveli zakona o sodnem svetu, ki jih je ministrstvo za pravosodje poslalo v javno razpravo v začetku oktobra, končala pa se je v teh dneh. V Sodnem svetu napovedujejo, da bodo po pogovoru z ministrico o predlaganih gradivih sprejeli stališča, ki bodo tudi javno objavljena.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, pripombe na gradiva predlogov sodniškega trojčka v tem tednu še prihajajo in jih bodo preučili ter ustrezno upoštevali po prejemu odziva vseh deležnikov, ki so jim bila gradiva posredovana v strokovno in medresorsko usklajevanje. Pripombe se razlikujejo glede na interesno področje posameznih deležnikov.
Javne naj bi bile zgolj pravnomočne sodbe
Med njimi je bilo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), kjer nasprotujejo predlogu, po katerem bi bile po novem javne zgolj še tiste pravnomočne sodbe, ki bi jih vrhovno sodišče objavilo na spletnih straneh sodišča. Na ministrstvu pojasnjujejo, da nikakor ne želijo ali nameravajo omejiti javnosti dostopa do sodnih odločb, je pa po njihovem mnenju pri razlagi spornega člena zakona o sodiščih prišlo do napačnega razumevanja, da bi z njegovo uveljavitvijo sodišča dobila diskrecijsko pravico glede objav sodnih odločb. To ne drži, so izpostavili.
Kot izpostavljajo, se izjeme od splošnega pravila objavljanja vseh določb nanašajo zgolj na primere, ko je javnost iz utemeljenih razlogov izključena s sojenja, kot je na primer zaščita mladoletnikov in podobno. »Bomo pa zaradi popolne jasnosti glede odprtosti javnosti do dostopa do odločb sodišč uskladili predlagane določbe z veljavno zakonodajo s področja dostopa do informacij javnega značaja in ohranili nemoten dostop zainteresirani javnosti,« so napovedali na ministrstvu.
Glede ugibanj v vrstah sodstva, ali bo ministrstvo podaljšalo rok javne razprave za spremembe sodniškega trojčka, pa poudarjajo, da to ni mogoče:» Cilj ministrstva je, da so vsi trije zakoni v državnem zboru sprejeti do poletja prihodnje leto, zato je nujno, da je gradivo do začetka decembra v največji možni meri strokovno in medresorsko usklajeno ter pripravljeno za posredovanje v obravnavo vladi še v letošnjem letu.«
