Nova definicija se tako premika od definicije »aktivnega nasprotovanja« britanskim vrednotam iz leta 2011 k prepoznavanju ekstremizma »skozi vedenje, ki omogoča širjenje ekstremistične ideologije«. Gre torej za precej širšo definicijo, ki med drugim vključuje tudi »trajno podpiranje ali stalno nekritično povezovanje z organizacijami ali posamezniki, ki izkazujejo ekstremistično vedenje«.
V skladu s predlagano definicijo v dokumentih, ki so jo pripravili javni uslužbenci pod ministrom za stanovanjsko politiko in lokalno samoupravo (Michael Gove), bi bil ekstremizem označen kot spodbujanje katere koli ideologije, katere cilj je prevrniti ali spodkopati demokracijo Združenega kraljestva, njene institucije in vrednote; ali ogrožajo pravice posameznikov ali ustvarjajo popustljivo okolje za radikalizacijo, zločine iz sovraštva in terorizem.
Predlogi že naleteli na burne odzive
Predlogi so že izzvali burne odzive skupin za državljanske pravice, ki opozarjajo predvsem na 'kriminalizacijo nestrinjanja' ter posledično vse bolj omejeno svobodo izražanja. »Zaskrbljujoče je predvsem zato, ker gre za zatiranje svobode govora. Definicija je preširoka in bo zajela legitimne organizacije in posameznike,« je opozoril eden izmed uradnikov.
V internih resornih dokumentih z oznako »uradno - občutljivo« naj bi bilo zapisano, da bi predlagana definicija lahko oblikovala nov in enoten odgovor na ekstremizem. Po poročanju Guardiana naj bi bile navedene tudi številne organizacije, ki bi jih nova definicija lahko zajela.
»Ekstremizem je promocija ali napredek katere koli ideologije, katere cilj je prevrniti ali spodkopati sistem parlamentarne demokracije Združenega kraljestva, njegove institucije in vrednote,« naj bi bilo med drugim zapisano v dokumentih. Uradniki naj bi se o tem že pogovarjali z Ministrstvom za notranje zadeve. Prejšnji teden je notranja ministrica Suella Braverman označila propalestinske demonstracije v Londonu kot »sovražne«, s tem pa povzročila zgroženost številnih udeležencev, ki sicer protestirajo popolnoma mirno.
Nekateri uradniki so precej zaskrbljeni, saj menijo, da bi lahko širšo definicijo uporabili proti legitimnim organizacijam, ki nasprotujejo tudi določenim vladnim institucijam ali pa pozivajo k njihovi ukinitvi. Skrbi jih, da širši krog posameznikov v uradnih datotekah ne bi bil objavljen ali prijavljen kot domnevni skrajneži.
Zaskrbljeni tudi v strokovnih krogih
Skupine za državljanske pravice so mnenja, da bi uvedba širše definicije ekstremizma dejansko lahko ogrozila svobodo govora.
»Ta predlagana sprememba bi bila nepremišljena in cinična poteza, ki bi grozila z občutnim zatiranjem svobode izražanja. Razširitev definicije tako daleč od sedanjih smernic tvega nadaljnje odvračanje posameznikov in skupin od zakonitega uveljavljanja njihove pravice do svobode govora, hkrati pa omogoča vladi, da zatira skupnostne skupine, dobrodelne ustanove ali verske skupine, s katerimi se ne strinjajo,« je pojasnila Akiko Hart, začasna direktorica pri Liberty.
»To je neupravičen napad na svobodo izražanja in bi lahko kriminaliziral vsakega 'študentskega radikala' in revolucionarnega disidenta,« je za Guardian opozoril Martin Bright, glavni urednik Index on Censorship.
Odzval se je tudi Ilyas Nagdee, direktor Amnesty International UK za rasno pravičnost ter poudaril, da te definicije enostavno ne smejo sprejeti. »Definicija ekstremizma in njena uporaba v protiterorističnih politikah, kot je (strategija za boj proti terorizmu) Prevent, se že uporablja tako široko, da poskuša učinkovito ovirati ljudi pri organiziranju in mobilizaciji. Predlagana definicija gre še dlje in bi lahko kriminalizirala kakršno koli nestrinjanje,« opozarja. Dodaja tudi, da mora biti definicija podprta z javnimi smernicami, ki omogočajo tudi dosledno uporabo in uporabo.
