Okoli 150 tovornjakov, polnih humanitarne pomoči, je včeraj čakalo v Egiptu pred mejnim prehodom Rafa za vstop v Gazo. Palestinska enklava, ki je ob nenehnem izraelskem bombardiranju zakorakala v humanitarno katastrofo tudi zaradi pomanjkanja pitne vode, je tako še vedno blokirana z vseh strani. Čeprav sta izraelska in egiptovska vlada, ki v zadevah, povezanih z Gazo, vedno tesno sodelujeta, v sredo po obisku Joeja Bidna končno napovedali zeleno luč za vstop konvoja, je treba najprej popraviti cesto, ki je bila uničena v izraelskem bombardiranju. Biden je izjavil, da mu je egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi obljubil, da bo preko Rafe lahko vsak dan vstopilo dvajset tovornjakov. Koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths pa je ocenil, da 2,3-milijonska Gaza potrebuje sto tovornjakov pomoči na dan.
Pomoč z vsega sveta, ki bo najbrž prišla na cilj danes ali jutri, je priletela na egiptovsko letališče El Arich, štirideset kilometrov od Rafe. Med drugim je 27 ton pomoči, predvsem moke, sladkorja, riža in testenin, poslala Rusija.
Kaj se je zgodilo pred bolnišnico?
Še naprej pa izraelska in palestinska stran druga drugo krivita za torkovo eksplozijo pred bolnišnico Al Ahli v Gazi, ki je po palestinskih navedbah zahtevala 471 življenj, izraelska stran pa trdi, da je bilo mrtvih nekaj deset in da Palestinci s številom pretiravajo. Izrael z zvočnimi in video posnetki dokazuje, da so rakete izstrelili skrajneži iz Islamskega džihada, ki je zaveznik Hamasa, prestregla naj bi jih izraelska protizračna obramba, zato je ena zašla na parkirišče pred bolnišnico, kjer je zatočišče pred izraelskimi zračnimi napadi poiskalo veliko ljudmi. Luknja, ki jo je na parkirišču povzročila eksplozija, po ocenah strokovnjakov ni tako velika, da bi napeljevala na dogodek, ki bi povzročil smrt več sto ljudi, poslopja bolnišnice pa so nepoškodovana. Tuji novinarji nimajo vstopa v Gazo, tako da niso mogli preveriti, kaj se je v resnici zgodilo.
O krivdi Izraela za to tragedijo so prepričani v arabskih državah, Turčiji in Iranu, kjer se zato vrstijo protesti, predvsem pred diplomatskimi predstavništvi Izraela, ZDA in Francije. Množice v islamskih državah ne morejo razumeti, kako lahko zahodne države odločno obsojajo rusko bombardiranje ukrajinskih mest, Izraelu pa dovoljujejo »kolektivno kaznovanje« Gaze, kot sta se na skupni novinarski konferenci v Kairu izrazila jordanski kralj Abdulah II. in egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi. Voditelja držav, ki sta med arabskimi najbolj spravljivi do Izraela, sta tudi posvarila pred širitvijo konflikta na vso regijo.
Vroče tudi na Zahodnem bregu
Konflikt iz Gaze bi se tako lahko razširil na vojno med libanonskim proiranskim Hezbolahom in Izraelom, med katerima že prihaja do obstreljevanj na meji. Prav tako bi lahko na Zahodnem bregu prišlo do spopadov med 3 milijoni Palestincev in 600.000 nezakonitimi judovskimi priseljenci. Mladi Palestinci na Zahodnem bregu na protestih izražajo podporo Hamasu in zmerjajo predsednika Mahmuda Abasa z izdajalcem. Izraelska vojska pa je sporočila, da je po 7. oktobru, ko je palestinska skrajna skupina Hamas iz Gaze vdrla v Izrael in ubila več kot 1400 ljudi, na Zahodnem bregu aretirala »524 oseb, osumljenih terorizma, med njimi 330 članov Hamasa«. Nekaterim je tudi porušila hiše. Včeraj pa so tam ubili najmanj pet Palestincev.
