V slovitem prizoru iz filma Nikogaršnja zemlja (2001) se v rovu, ki ga obstreljujeta obe strani konflikta, bošnjaški in srbski vojak prepirata, kdo je pričel vojno. Gordijski vozel tedaj preseka vojaška puška, naperjena v obraz in vprašanje, »kdo je pričel vojno?«. Če bi se prepir nadaljeval, bi krivda morda padla tudi na slovenske delegate zveze komunistov, ki so zapustili 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na podoben način je bil ob otvoritvi 75. frankfurtskega knjižnega sejma za »škandal« odgovoren slovenski filozof Slavoj Žižek. Ta je kot sklepni govorec ob brezkompromisni obsodbi Hamasa dal glas tudi žrtvam med palestinskimi civilisti v vojni med Hamasom in Izraelom.

Preberite še: Prevod govora Slavoja Žižka ob odprtju 75. frankfurtskega knjižnega sejma

Da Žižkov govor ni bil nedolžno dejanje, je na omrežju X izpostavil glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov. »Ne glede na to, kaj si mislite o Žižku, njegov govor o dogajanju v Gazi na otvoritvi frankfurtskega knjižnega sejma v kontekstu nemškega prostora, ki je še pred nekaj minutami ploskal enačenju kritike države Izrael z antisemitizmom, je pogumen in nujen.«

V tem kontekstu so bili na Žižkove besede izraziti tudi odzivi navzočih nemških visokih gostov. Nemški mediji so se medtem pokrivanja dogodka lotili zelo zadržano. Pri Die Zeit in Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) so se omejili zgolj na poročanje o sporu med nemškim pooblaščencem za boj proti antisemitizmu Uwejem Beckerjem, sicer članom konservativne stranke CDU, in Žižkom. »Silen spor o Izraelu ob odprtju sejma,« so zapisali v naslov pri FAZ, pri Die Zeit pa: »Nemiri po Žižkovi izjavi ob začetku Frankfurtskega knjižnega sejma«. V člankih pa so se zelo neopredeljeno dotaknili Beckerjeve odločitve, da govor slovenskega filozofa prekine, ko je ta opozoril, da so bili v preteklosti državo Izrael pripravljeni podpirati tudi najhujši antisemiti, med drugim nemški nacist Reinhard Heydrich in norveški skrajno desni terorist Anders Breivik. »To je sramota na takšen dan, ko ljudi ubijajo!« mu je iz občinstva zabičal Becker. Na kar se je Žižek odzval: »Kje? Tudi v Gazi?« Na nadaljnje očitke s strani Beckerja pa je odgovoril, da ne relativizira dogodkov, temveč da Beckerjev pristop milijone Palestincev postavlja v nemogoč položaj, ki bo privedel celo do porasta antisemitizma.

Direktor sejma Jurgen Boos je po Žižkovem govoru spontano stopil pred mikrofon in izpostavil potrebo po spoštovanju svobode govora, hkrati pa tudi pravico, da se govor prekine. »Sem pa vesel, da smo govor slišali do konca, čeprav nam ni bil všeč. Tudi če smo ga celo obsojali.« Predsednica združenja nemških založnikov in knjigarn Karin Schmidt-Friderichs, ki ji je pripadla čast, da je sejem uradno odprla, je medtem povedala: »Zmedena sem ob besedah, ki smo jih slišali. Jasno pozivam k miru, toleranci in spoštovanju za Izrael ter odpiram 75. knjižni sejem.«

Pri Die Zeit, FAZ in tudi pri Deutsche Welle so medtem izpostavili, da Žižkov govor ni bila edina kontroverzna točka v pripravah na sejem. Opozorili so na odločitev organizatorjev nagrade LiBeraturpreis, da se prestavi podelitev nagrade, ki bi jo morala prejeti palestinska pisateljica Adania Šibli. Die Zeit še poroča, da so se na odločitev ostro odzvati predstavniki združenja pisateljev PEN-Berlin. Tudi v luči izjave direktorja sejma Jurgena Boosa, da želijo na sejmu dati kar se da veliko pozornosti judovskim in izraelskim glasovom. »Knjiga je vredna nagrade ali pa ne,« so v podporo palestinski pisateljici zapisali pri PEN-Berlin.

Kovač: Z Žižkovim govorom dosegli, kar smo želeli

Sokurator programa Slovenije na sejmu Miha Kovač je za STA povedal, da je bil Žižkov govor deležen tako pozitivnih kot negativnih kritik. »S tem smo v bistvu dosegli tisto, kar smo želeli. Smo vidni in smo tukaj,« je povedal Kovač.

Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS (Jak), pod vodstvom katere poteka častno gostovanje Slovenije na letošnjem FKS, pa  je v izjavi za STA povedala, da so odzivi večinoma izjemno pozitivni ter da so bili ljudje večinoma zelo navdušeni nad slovenskimi govorci ter da veliko zanimanje vlada tudi za slovenske knjige. Stergar je ob tem pojasnila, da so bili vsi govori na odprtju sejma prav na željo vodstva sejma politični, razen govora pesnice Miljane Cunta. 

Kovača je nekoliko razočarala nestrpnost nekaterih v dvorani, ki niso bili pripravljeni poslušati drugačnega mnenja. Pohvalil pa je reakcijo direktorja sejma Boosa ob Žižkovem govoru. »Mislim, da delamo točno tisto, kar kar je treba delati na taki prireditvi,« je povedal. Strgarjeva je še povedala: »Kdorkoli je zares poslušal, je lahko razumel, kaj je Žižek povedal.« S tem se je navezala na manifest o branju na višji ravni »S tega zornega kota je naš manifest tudi poziv proti temu, da se vsi skupaj zapiramo v svoje mehurčke in da ne znamo slišati drug drugega,« je še dodal Kovač.

Drugačnega mneja je bil po govoru slovenskega filozofa predsednik SDS Janez Janša. Ta je na družbenem omrežju X ministrico za kulturo Asto Vrečko pozval k odstopu. »Čas je, da sramota na dveh nogah na mestu ministrstva za kulturo Asta Vrečko, odgovorna za to blamažo, odstopi,« je zapisal Janša. 

Slavoj Žižek Frankfurtski knjižni sejem Hamas Izrael Gaza Palestina