Nedeljsko kosilo: Švicarska verzija praženega krompirja

Odkar je krompir prišel v Evropo in so ga tam nekje v začetku 18. stoletja tudi dejansko začeli pripravljati za vsakodnevno prehranjevanje, praktično ni naroda, ki od takrat najbolj čislanemu gomolju ni postavil spomenika v obliki kakšne posebne jedi. Švica s svojim pečenim krompirjem, ki so ga poimenovali rösti, pri tem ni nobena izjema. Čeprav je jed silno preprosta, pa je postala del zakladnice švicarske kulinarike in nanjo so Švicarji izjemno ponosni, tako kot Slovenci na svoj praženi krompir. Sam rösti ali rosti, če ga poslovenimo, naj bi izhajal iz nemško govorečega kantona Bern, kjer so gospodinje kmetom, ki so potrebovali hrano kot gorivo za celodnevno delo, za zajtrk na krožnik naložile goro naribanega pečenega krompirja. Ker je bil rosti na neki način hrana revežev, saj za osnovno pripravo ni bilo potrebnega nič drugega kot ogenj, ponev, krompir in mast ali maslo, in ker je bil takrat še značilna jed predvsem nemškega dela Švice, francosko govoreči Švicarji svoje nemško govoreče rojake še vedno včasih zafrkantsko imenujejo tudi röstigraben ali rostijev graben. Se pa danes rosti pripravlja tudi v italijanskem in francoskem delu Švice in ni več zgolj jed za začetek dneva, temveč se pogosto znajde na krožnikih tudi za kosilo ali večerjo. Sam recept lahko zapišemo le z nekaj besedami – krompir naribamo in popečemo na maslu –, tako da se pravemu, tradicionalnemu rostiju po pravilih naj ne bi dodajalo prav nič drugega, vendar pa seveda obstaja ogromno različic te švicarske nacionalne jedi. Nekateri rostiju dodajajo sir, praženo čebulo, slanino, česen, špinačo, nadrobljeno ali na koščke narezano klobaso, jajce in še marsikaj. Zato pa ima način priprave zgolj dve različici. Po eni, ta naj bi bila osnovna, se krompir, preden se ga nariba in vrže v segreto maslo, skuha na pari in nariba kar skupaj z olupkom, po drugi, menda gre za züriško različico, pa se krompir, preden gre v ponev, nariba v surovi obliki, s tem da ga je treba pred peko dobro ožeti, da se izloči čim več vode. Praviloma bo le na tak način krompirjev polpet ali palačinka hrustljavo zapečena. Glede izbire krompirja naj ne bi bilo kakšnih posebnosti, se pa priporoča, če je krompir zelo voden, naj se ga prej skuha in ohladi, da se bo lahko lepo zlatorjavo popekel, saj manjša vsebnost vode pomeni bolj hrustljav rosti. V primeru, ko se krompir nariba skupaj z olupkom, pa je bolje, če je krompir ekološke pridelave.