Neizbrani kandidat in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je v ponedeljek vložil tožbo, s katero bo na upravnem sodišču poskušal dokazati, da postopek imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića ni potekal v skladu s predpisi oziroma da Senad Jušić ne izpolnjuje pogojev za generalnega direktorja policije. Lindavov odvetnik Gregor Verbajs nam je v krajšem telefonskem pogovoru potrdil vložitev tožbe, ki pa je še ni želel podrobneje komentirati. Po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah sta Lindav in Verbajs hkrati s tožbo vložila tudi predlog za začasno odredbo, s katero bi sodišče do končne odločitve začasno preklicalo sklepe uradniškega sveta in vlade, ki je Jušića imenovala za šefa policije. Pri tovrstnih odredbah so sicer sodišča navadno zadržana.

Pomanjkljive izkušnje

Policijska zakonodaja veleva, da mora imeti kandidat za generalnega direktorja policije najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in najmanj osem let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Ker je bil Senad Jušić »le« pomočnik komandirja na policijski postaji Koper in pomočnik vodje koprskih kriminalistov, se je ves čas izbirnega postopka porajal dvom, ali sploh izpolnjuje pogoje. Nobeden od teh dveh položajev namreč ni sistematiziran kot vodstveni.

Ministrstvo za notranje zadeve je že februarja, ko je vlada Jušića imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, vztrajalo pri ohlapnejši definiciji vodstvenih izkušenj, po kateri se ne upoštevajo zgolj izkušnje na delovnih mestih, ki so po aktu o sistemizaciji določena kot vodstvena, temveč tudi izkušnje na takšnih delovnih mestih, pri katerih gre »po naravi stvari« za vodilna. Tudi komisija uradniškega sveta se je nazadnje strinjala, da Jušić ustreza razpisnim pogojem.

Uradniški svet sledil MNZ

V dopisu, ki ga je komisija uradniškega sveta naslovila na notranjega ministra, se je komisija sklicevala tudi na dejstvo, da je bil Jušić že dvakrat imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, za kar je prav tako moral izpolnjevati predpisane pogoje. To pa pomeni, da so strokovne službe notranjega ministrstva že dvakrat ugotovile, da Jušić izpolnjuje vse natečajne pogoje. Tovrstna razlaga, s katero je komisija svojo odločitev izpeljala iz odločitve ministrstva, je dvignila marsikatero obrv, saj iz zapisanega izhaja, kot da je predvsem zaupala stališču notranjega ministrstva.

Da je prav Jušić nesporni favorit ministrstva oziroma notranjega ministra Boštjana Poklukarja, je bila javna skrivnost dlje časa. Poklukar je bil namreč tisti, ki je razrešil Lindava (pri njem dvomov o zadostnih vodstvenih izkušnjah nikoli ni bilo) in na njegovo mesto postavil Jušića. Po naših informacijah naj bi imela Lindav in njegov odvetnik tudi precej težav s pridobivanjem dokazov od ministrstva, saj naj bi na MNZ zavlačevali s predajo gradiva po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Zdaj ko je sodba vendarle vložena, bo zadnjo besedo imelo sodišče, ki bo moralo najprej presoditi glede morebitne začasne odredbe, nato pa še vsebinsko dokončno odločiti.