Na parkirišču P+R Zlato polje bo na voljo 56 parkirnih mest, od tega tri za gibalno ovirane osebe, šest za električna vozila ter pet za motorje. Kot je pojasnil kranjski župan Matjaž Rakovec, bo parkirišče delovalo na drugačen način kot tovrstna parkirišča v Ljubljani. Namenjeno bo namreč abonentom, čas parkiranja pa bo omejen na 12 ur.

Komunala Kranj bo prihodnji teden na podlagi javnega poziva začela zbirati prijave interesentov za uporabo parkirišča. Pogoj je veljavna letna karta za kranjski sistem izposoje koles Krskolesom ali letna vozovnica javnega mestnega prometa, kar bo prosilec dokazal ob prijavi. Sistem uporabe se bo v prihodnosti optimiziral z uvedbo mestne kartice.

Parkirišče bo testno začelo obratovati v ponedeljek, v polnosti pa z novembrom. Da ne bi bilo nepotrebne gneče, je v Kranju že vzpostavljen sistem elektronskih tabel o zasedenosti parkirišč. Tik pred parkiriščem bo postavljen semafor, ki bo kazal število prostih mest.

Ob parkirišču tudi novo postajališče sistema Krskolesom z 20 kolesi

Občina je ob parkirišču vzpostavila tudi novo postajališče sistema Krskolesom z 20 kolesi. Uredila je dvosmerno kolesarsko povezavo s prehodom čez semaforizirano križišče, dve avtobusni postajališči, prostor za popravilo koles, pitnik, prostor za počitek s klopmi in stranišče.

Parkirišča so še posebej veseli prebivalci krajevne skupnosti Zlato polje. Kot je izpostavil njen predsednik Gorazd Copek, se s problematiko parkiranja ukvarjajo že leta. Na to območje Kranja namreč prihaja 2500 dnevnih migrantov, zato si želijo, da bi z urejanjem tovrstnih parkirišč še nadaljevali - tako na območju Zlatega polja kot drugod po Kranju.

Gradbeno-obrtniška dela na parkirišču, katerega odprtje se je zaradi težav z izvajalci zavleklo za eno leto, so stala 800.000 evrov. Občina bo za projekt več kot 550.000 evrov prejela s strani države in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb.

S parkiriščem P+R Zlato polje občina spodbuja trajnostno mobilnost in zmanjšuje število osebnih vozil v središču mesta. Na ta način sledi ciljem iz Trajnostne urbane strategije Mestne občine Kranj 2030 in izhodiščem Celostne prometne strategije Mestne občine Kranj.

»Naš osnovni cilj je, da razbremenimo mestno središče avtomobilov,« je izpostavil župan. Napovedal je, da bodo urejali tovrstna parkirišča še ob ostalih mestnih vpadnicah, pri čemer na občini znova računajo na sofinanciranje z evropskimi sredstvi.